Gre tako za analize tuje kot tudi izvirne slovenske dramatike. Teksti so razvrščeni po zgodovinskem zaporedju.
Kot je povedal dejal na današnji novinarski konferenci, je s svojimi prispevki za gledališke liste predvsem poskušal gledalcu pomagati razumeti predstavo.
Spremno besedo k Esejem o komediji je napisal dramaturg, režiser in pisatelj Vili Ravnjak, ki je na današnji novinarski konferenci ocenil, da gre za poljudno-znanstveno knjigo, ki je pisana zelo strokovno, a hkrati na zelo berljiv način ter jo odlikuje izbrušen slog. Z lahkoto se berejo tudi težka teoretska vprašanja, je dodal.
Druga odlika knjige je po Ravnjakovih besedah njena praktična in uporabna vrednost, saj ponuja dramaturške analize predstav, ki so bile koristne tako za aktualne ustvarjalce predstave kot tudi za kasnejše uprizoritve.
V Sloveniji, med slovenski teoretiki dramaturgije, je področje komedije po besedah Ravnjaka sicer vedno veljajo za deficitirano, za nekaj obrobnega, zato so se in se teoretiki raje osredotočajo v glavnem na tragedijske žanre, na težke teme. A je komedija enako pomembna, če ne pomembnejša od tragedije, zato ker nas sooča z realnostjo na nek drug način, je še menil.
Gantar je dodal, da se ljudje lažje sporazumevajo preko smeha in v gledališču mora biti prisotna radost, tudi preko smeha. "Ne podcenjevati komedije," je njegov nasvet.
Tako Ravnjak kot Gantar sta bila enotnega mnenja, da je smeh povezan z razumom. Ob tem je Gantar opozoril, da so zelo nevarni ljudje, ki nimajo smisla za humor.
Gantar je dodal, da nas komedija vzpostavlja kot racionalna bitja. Ko se smejiš, na nek način poveš, da si pameten. Zakaj nas je biti strah pameten, se je še vprašal Gantar, ki sicer prihodnost komedije vidi predvsem v samoironiji. Njeno pomembnost je izpostavil tudi Ravnjak.
Ravnjak se je navezal tudi na gledališke kritike in menil, da je težava s komedijo, da kritiki praviloma od uprizoritve pričakujejo, da bo imela neka temeljna, globoka sporočila, medtem ko komedije sprožajo predvsem smeh in nimajo velikih sporočil o življenju. Zato kritiki zaključijo, da je to manj pomembno in vredno.
A znanstveno dokazano je, da je smeh pomemben in dragocen, ima socioterapevtsko lastnost in gledalcem daje neko drugo razsežnost, je ocenil Ravnjak.
Naslovnica Esejev o komediji, ki jih je uredila Petra Pogorevc, je bila posneta v prostorih ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) ob sodelovanju študentov igre in dramaturgije.
Jure Gantar je diplomiral in magistriral iz dramaturgije na AGRFT ter doktoriral iz dramskih ved na Univerzi v Torontu. Od leta 1992 je zaposlen na Dalhousie univerzi v kanadskem Halifaxu, kjer je redni profesor na Fountain šoli za uprizoritvene umetnosti. Je avtor številnih člankov in razprav o komediji, smehu, humorju, semiotiki in sodobnem gledališču.
Eseji o komediji so njegova četrta knjiga; po Dramaturgiji in smehu iz leta 1993, Užitku za bedake (The Pleasure of Fools), ki jo je napisal leta 2005, in Razvoju Wildovih duhovitosti (The Evolution of Wilde's Wit) iz leta 2015.