Internacionalizacija lokalnega prostora
Nevenka Koprivšek je 27. decembra 1997 Zavod Bunker ustanovila, ko je zaznala, da smo pri nas slabo seznanjeni z dogajanjem na mednarodnem področju sodobne scenske umetnosti. Tako je bila po njenih besedah prva težnja zavoda "internacionalizacija lokalnega prostora" s festivalom Mladi levi ter s koprodukcijami s tujimi umetniki. Prvi festival Mladi levi se je začel avgusta 1998, z otvoritvijo na Ljubljanskem gradu, in je na različnih lokacijah po mestu predstavil 14 slovenskih in mednarodnih predstav in eno okroglo mizo.
"Želeli smo prebiti obroč izolacije in občutek utesnjenosti, ki se je ustvaril po razpadu prejšnjega sistema in pred vstopom v širši evropski prostor. Generacija mladih umetnikov je bila močna, iskriva in željna komunikacije s svetom in zdi se mi, da smo z ustanovitvijo Bunkerja in s festivalom skušali zapolniti to vrzel in ustvariti pogoje za večjo prepišnost in izmenjavo med umetniki in občinstvom," je pojasnila. Vsak njihov nadaljnji korak je temeljil na zaznavanju določenega manjka, ki mu je sledila akcija.
Na začetku so to bili prostori, saj nevladna scena konec 90-ih let z izjemo manjših odrov Gledališča Glej in Plesnega teatra Ljubljana (PTL) ni imela kje nastopati. "Bunkerjeva lastnost je, da ne ždimo križem rok in si govorimo, kakšne žrtve sistema smo, temveč se skušamo odzivati kar se da proaktivno," je poudarila. Tako so s festivalom Mladi levi in vso začetno produkcijo odkrili marsikateri tedaj degradiran prostor in ga oživili z umetnostjo - podhode, trge, gradbene jame, pa tudi Železniški muzej in Staro mestno elektrarno.
Nevenka Koprivšek je kot prednost Bunkerja izpostavila tudi njegovo širjenje v druge družbene sfere, na področja izobraževanja, ekologije in znanosti. Pri tem pa ohranjajo rdečo nit svojega poslanstva: "Ustvarjati pogoje za vrhunsko umetnost, za dobre delovne procese in za občinstvo. Dejansko smo nek vezni člen."
Začetek delovanja v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana
Danes si je Mlade leve in Bunkerjeve produkcije skorajda nemogoče predstavljati brez Stare mestne elektrarne, ki je sicer v lasti Elektra Ljubljana. Že v 80. in 90. letih so prostor odkrili umetniki in ga začeli napolnjevati z umetniškimi vsebinami, leta 2003 so stavbo prenovili, dvorano pa odprli leta 2004 s festivalom Mladi levi in vse odtlej z njo upravlja Bunker.
Ta prostor veliko pomeni tudi številnim slovenskim umetnikom, ki delujejo na nevladni sceni in z Zavodom Bunker sodelujejo pri koprodukcijah. Med njimi so Bojan Jablanovec in Via Negativa, Leja Jurišić in Teja Reba, Beton Ltd., Marko Bulc, kolektiv Sonda, Emanat in Maja Delak, Irena Tomažin, Snježana Premuš, Mateja Bučar, ter mednarodni umetniki, med njimi libanonsko-nemška umetnica Rima Najdi, italijanski kolektiv Motus in estonski umetnici Aandra Aloe in Flo Kasearu.
Festival Mladi levi je letos prav tako zabeležil 20. izdajo, ki je bila usmerjena k občinstvu ter k vprašanju o festivalih danes in njihovi prihodnosti. Festival velja za priljubljeno avgustovsko stičišče ljubiteljev sodobnih uprizoritvenih umetnosti in v polni meri izpolnjuje zadani cilj - predstavljati svežo tujo in slovensko sodobno umetnost čim širšemu občinstvu.
Kulturna vzgoja ter debatne platforme
Ena od prioritet Bunkerja v prihodnjem obdobju bo kulturna vzgoja. Ob dnevu odprtih vrat, ki so ga nedavno pripravili v Stari elektrarni ob 20-letnici Bunkerja, je bilo občutiti mladostniški vrvež, saj so jih obiskali otroci iz okoliških vrtcev in šol. "Gre za to, kako nasloviti tiste, ki jih še ne poznamo in širiti občinstvo. Pri tem je kulturna vzgoja eden bistvenejših elementov in zdi se mi, da vsebine, ki jih mi proizvajamo, lahko izjemno veliko pomenijo mladih ljudem, saj nagovarjamo klasične ali sodobne teme na sodoben način," je povedala dolgoletna direktorica Bunkerja.
Skupinam šolarjev skušajo omogočiti večdnevno izkušnjo, hkrati pa jih soočijo tudi z angažiranimi vsebinami, ki so po besedah Nevenke Koprivšek lahko mogoče na prvi pogled prezahtevne zanje, "a če jih pravilno kontekstualiziramo in predvsem mladih ne podcenjujemo, je to eno najhvaležnejših občinstev".
Konec novembra 2002 so v sodelovanju z II. gimnazijo Maribor prvič pripravili tudi festival Drugajanje, v katerega dijake vključujejo z namenom spoznavanja drugačne kulturne scene, ki bi sicer šla mimo njih.
Prav tako leta 2002 so začeli v Bunkerju voditi neformalno mednarodno Mrežo Balkan Express, ki povezuje umetnike in producente z Balkana in tiste, ki jih s tem področjem zanima sodelovati. S področjem Balkana se tako ali drugače zavestno še vedno ukvarjajo skozi svoje aktivnosti.
Zadnja leta v Bunkerju ugotavljajo tudi, da je na področju sodobnih scenskih umetnosti vse manj prostora za refleksijo, ki bi bila dostopna preko ustaljenih kanalov. Zato so v letošnji sezoni ustanovili spletno kritiško platformo Kriterij. Pred tem je Bunker med letoma 2002 in 2012 izdajal festivalski časopis Mladih levov Arena. Tudi sicer pa skušajo predstave in druge dogodke ter projekte, ki jih vodijo, podkrepiti z različnimi debatnimi platformami.
Pomen dobrih odnosov v službi za uspešne projekte
Ekipa Bunkerja, ki jo sestavlja bolj ali manj trdno jedro, slovi tudi po odprtosti in angažiranosti. Nevenka Koprivšek je kot posebnost Bunkerja prepoznala, da so iz piramidalnega načina vodenja z leti prešli v horizontalnega in je vsak član ekipe Bunkerja vsebinsko, organizacijsko in finančno odgovoren za projekte: "Prav vsak od nas je lahko razvil sebe, hkrati pa smo se razvili tudi kot ekipa ter se drug od drugega ogromno naučili. Enkraten občutek je, da greš kljub številnim oviram še vedno rad v službo, ker si vesel sodelavcev." Dekleta iz Bunkerja so uspela ustvariti občutek pripadnost širši skupnosti in to veselo širijo naprej. "Ustvarjamo skupnost povezovanja, naj si bo to lokalno, mednarodno ali regionalno," je poudarila direktorica.
V Bunkerju se namreč veliko mrežijo z organizacijami, s katerimi imajo vsebinsko jasne skupne interese - podpirati sodobno, angažirano umetnost, ki verjame, da je z umetnostjo mogoče graditi boljše odnose v družbi.
Na razpise se po besedah Nevenke Koprivšek prijavljajo ves čas, pri tem pa je poudarila pomen spodbujanja transnacionalne solidarnosti. "Nekoč smo bili mi mala nepomembna organizacija na evropskem zemljevidu in so nas drugi vabili k sodelovanju, sedaj pa se mi skušamo povezovati tudi z organizacijami, ki delajo v okoljih, ki so nevladnikom še manj naklonjena kot je naše. V nove projekte denimo vabimo organizacije iz Gruzije, Makedonije ali Ukrajine. Vselej bomo pozornejši na okolja, v katerih je zaznati ranljivost in krhkost," je poudarila.
Zavod Bunker v prihodnje
Ob vsaki obletnici je na mestu vprašanje, kam naprej? Nevenka Koprivšek čar Bunkerja prepoznava predvsem v vzdrževanju odprtosti in v ustvarjanju skupnosti. Bi si pa sicer želeli poleg distribucijske mreže po Sloveniji, ki bi omogočala večji dostop in postprodukcijo, imeti še vsaj dva vadbena prostora.
"Kar si mi želimo, je imeti več časa in prostora za daljše in poglobljene ustvarjalne procese. Naša želja je iti v ustvarjanju globlje, hkrati pa še bolj transnacionalno in v duhu kozmopolitizma. To dvoje se nam zdi v današnjem času porasta ksenofobije in zapiranja v nacionalne kontekste še posebej pomembno. To zapiranje in nenehno vzpostavljanje izrednega stanja je kruto in nevarno in prav umetnost je tista, ki lahko pri tem ustvarja preboje v iskanju boljših rešitev in bolj humane družbe," je sklenila.