Z razstavo poskušajo prek serije video intervjujev z ustanovnimi člani in članicami ter dosedanjimi predsedniki in predsednicami obuditi tri desetletja delovanja društva in analizirati poglede na razvoj sodobnega plesa, skupna prizadevanja in dosežke v tem obdobju, so sporočili iz društva. Razstava kuratorjev Teje Reba, Roka Vevarja in Jasmine Založnik bo odprta vse do maja.
Konstelacije prizadevanj se manifestirajo kot poklon umetniški vztrajnosti, odpornosti ter uvidu, da je prostor umetnosti dragocen in pridobljen s trudom, so poudarili v društvu. V uprizoritvi se prepleta generacijska raznolikost plesalk, plesalcev in glasbenikov, ki s širino izkušenj in perspektiv tkejo čutno in intenzivno izkušnjo, v kateri se zrcali kompleksnost skupnega dela, ki presega posamezne glasove.
"Vsak gib, vsak ton nosi s seboj zgodbo, polno konteksta in zgodovine, iz katere se oblikuje bogat, zvočno-barvit prostor kolektivnega izraza, odprtega za nove interpretacije. Skozi improvizacijo so ustvarjene nevidne povezave, pletejo se niti, ki segajo onkraj časa in prostora ter nas vabijo k prepoznavanju skupne odgovornosti - do prostora, drug do drugega, do umetniške dediščine in prihodnosti sodobnega plesa," so še zapisali v društvu.
Pod umetniško vodstvo predstave se podpisuje Sara Janašković. Avtorji in izvajalci so Alja Branc, Andreja Rauch Podrzavnik, Boštjan Simon, Branko Potočan, Gregor Luštek, Igor Sviderski, Kristijan Kranjčan, Kristyna Peldova, Lara Matea Ivančič, Sara Janašković, Tomaž Gajšt, Urška Centa in Žigan Krajnčan.
Društvo za sodobni ples Slovenije je 3. maja 1994 v Ljubljani ustanovila skupina sodobnih plesnih umetnikov in kulturnih delavcev Iztok Kovač, Ksenija Hribar, Maja Delak, Suzana Koncut in Eda Čufer. O stanovskem društvu, ki bi združilo umetnike in kulturne delavce na področju sodobnega plesa, so glede na razpoložljivo dokumentacijo razmišljali že vsaj od oktobra 1985, ko je idejo sprožil krog plesalcev in plesnih pedagogov, zbranih ob Neji Kos, ki je od leta 1977 delovala na takratni Zvezi kulturnih organizacij Slovenije kot strokovnjakinja za sodobni ples.
V drugi polovici leta 1985 je bil novoustanovljeni Plesni Teater Ljubljana v polnem ustvarjalnem zagonu, njegova protagonistka Ksenija Hribar pa je bila prisotna na vseh začetnih srečanjih. A je trajalo še devet let, da so člani Plesnega Teatra Ljubljana in njegovi zavezniki ustanovili društvo. To je bilo eno prvih stanovskih združenj v novi državi in je nastalo iz potrebe, da se razmeroma nevidni umetniški praksi zagotovijo pogoji družbene reprezentacije in sistemske regulacije.