Meglič, ki se je rodil 1. septembra 1941 v Ljubljani, je končal gimnazijo in leta 1965 diplomiral na Srednji baletni šoli v Ljubljani v razredu Lidije Wisiak. Še isto leto se je izpopolnjeval na Akademiji za ples v Kölnu pri Antonu Dolinu in Mariji Bezobrazovi.
V ansambel ljubljanskega baleta se je vključil že pred diplomo, leta 1961, leto pozneje pa je postal član baletnega zbora. Med letoma 1965 in 1967 je plesal v baletu Städtische Bühnen v Gelsenkirchnu, od leta 1968 do 1971 je bil spet član ljubljanskega baleta, leta 1971 pa je bil nastavljen kot solist v Essnu pri Borisu Pilatu. Od leta 1973 do upokojitve leta 1990 je bil ponovno član ljubljanskega baleta, v katerem je leta 1980 napredoval v skupino solo zbor, pozneje pa je postal solist.
Med drugim je nastopil kot Tybalt in Capulet v Romeu in Juliji, Tomaž v Navihanki, Cesaričin ljubimec v Golem cesarju, Mačeha v Pepelki, Kavalir v Čudežnem mandarinu in General v Plesu kadetov.
V Nemčiji je študiral plesno pisavo pri Albrehtu Kunstu in se po upokojitvi povsem posvetil delu s tonskimi aparaturami in video snemanji. Tudi po upokojitvi je še nastopal, in sicer kot Linhart v baletu Matiček se ženi, kot Mirko Zeta v Veseli vdovi na Reki, Sultan v Šeherezadi v Celovcu. Za mariborski balet je krstno pripravil balet Poesies, za katerega je prispeval tudi scenografijo.
Leta 1967 je pripravil dokumentarni film o Lidiji Wisiak, leta 1968 pa skupaj s Henrikom Neubauerjem eksperimentalna filma Na konicah prstov in Vizija. Za ljubljansko televizijo je posnel več avtorskih plesnih filmov, med njimi Bosa pojdiva, dekle, osorej, Baletna bajka o stalagmitih in stalaktitih, Deklica z lanenimi lasmi, Zemlja pleše, Oživele sence, Tri srca, Sladko, slano.
Pripravil je tudi video zapis o Lepi Vidi, video portret In memoriam Tatjane Remškar, Baletni epitaf Boris Pilato in Erna Mohar, video portrete o Veroniki Mlakar, dramaturgu Dušanu Moravcu, basistu Zdravku Kovaču, fotografu Leonu Dolinšku, dirigentu Cirilu Cvetku, opernem režiserju Emilu Frelihu, basistu Miru Gregorinu.
Prejel je priznanja Foto kino zveze Jugoslavije, GEFF (žanrski eksperimentalni filmski festival), IGFA (mednarodni filmski dnevi) v Salzburgu in sodeloval na Video Dance v Frankfurtu na Majni.