Nagrado bert je Društvo slovenskih režiserjev Cavazzi namenilo dobra dva tedna zatem, ko je na Festivalu evropskega in mediteranskega filma v Piranu prejel nagrado za igralski prispevek k slovenskemu filmu. Slednjo je Cavazza pospremil z besedami, da nagrad ne potrebuje, da bi rajši kakšno vlogo v filmu.
"In prav ima - film ga potrebuje in hoče, vedno ga je in vedno ga bo, tega ne moreta nadomestiti nobena nagrada in nobena utemeljitev," so zapisali na Društvu slovenskih režiserjev.
V utemeljitvi so izpostavili tudi igralčevo "neverjetno senzibilnost, s katero blesti na platnu" ter zapisali, da je Cavazza postal "naš filmski maček - kot Belmondo, a boljši igralec; kot Brando, a bolj zdrave pameti; kot Steve McQueen, a ni bil ne junak ne antijunak, predvsem pa sam o sebi nikoli ni govoril v presežnikih in naučenih frazah".
"In če sploh kdo, je lahko prav Boris Cavazza brez skrbi, da ga čaka še ogromno filmskih izzivov, in to po petdesetletni karieri na filmu (in seveda v gledališču, na radiu in na televiziji), ker še vedno deluje povsem brezčasen, skoraj samoumevno vitalen, kot da je v njegovem pogledu nešteto ključev za vse duše, v katere vstopa, ko ga gledajo," so še zapisali na Društvu slovenskih režiserjev.
Spomnili so na nekaj filmov, v katerih je zaigral: od Muke po Mati, Vdovstvo Karoline Žašler in To so gadi, do novejših vlog v filmih Primer Feliks Langus, Kratki stiki, Piran, Osebna prtljaga in v mnogih bravurah v kratkih filmih.
Utemeljitev pa sklenili z besedami, da je premalo slovenskih filmov ter dodali: "In kljub mnogim, v katerih si nastopil, je še vedno premalo slovenskih filmov z Borisom Cavazzo, enim in edinim".
Cavazza se je rodil leta 1939 v Milanu. Ko mu je bilo devet let se je družina preselila v Slovenijo in po osnovni šoli se je leta 1956 vpisal na Pomorsko šolo v Piranu. Po končanem šolanju je od leta 1960 do 1963 plul po morju.
Že leto po vrnitvi na kopno se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani. Po študiju je delal v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, leta 1971 se je zaposlil kot igralec v SNG Drama Ljubljana. Med letoma 1985 in 1988 je bil zaposlen v Slovenskem mladinskem gledališču, nato se je vrnil v ljubljansko Dramo. Pot ga je sicer vodila skoraj po vseh slovenskih gledališčih.
Vzporedno z odmevnimi gledališkimi vlogami je ustvarjal tudi na filmu, začenši z manjšimi vlogami, a vedno bolj vraščajoč in nepogrešljiv v slovenski filmski svet. Ne zgolj v slovenski, tudi jugoslovanski, sodeloval je tudi v nekaj mednarodnih koprodukcijah.
Prejel je številne nagrade, med njimi nagrado Tantadruj za življenjsko delo, Borštnikov prstan, Župančičevo nagrado, Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada ter več Borštnikovih nagrad.
Slavnostna podelitev nagrade bert bo 23. novembra Slovenski kinoteki. Pred podelitvijo bodo prikazali film po nagrajenčevem izboru - Leta odločitve režiserja Boštjana Vrhovca.
Nagrado bert Društvo slovenskih režiserjev podeljuje od leta 2014, ko jo je kot prva prejela igralka Štefka Drolc. Letos jo aprila posthumno namenilo Ivi Zupančič, zdaj je z njo nagradilo še Cavazzo.