Kot je pojasnil režiser, sta se z umetniškim vodjem gledališča Goranom Injacem za Drame princes odločila, ker sta želela igro, v kateri bi nastopile igralke tega gledališča, in ker predstava govori o ženskah.

V procesu dela so morali na treh ravneh opraviti s težavami jezika: jezik, v katerem so se sporazumevali, je bil angleščina; sam dramski tekst ima zelo zapleten jezik, kar se tiče komunikacije z gledalcem; potem je tu še gledališki jezik različnih gledališč, iz katerih prihajajo sodelujoči pri predstavi. Iz zlitja vsega skupaj je nastala predstava, ki pa veliko izhaja tudi iz igralk in igralca, je dejal Borczuc.

Igralka Damjana Černe je povedala, da so besedilo Jelinekove sprva razumeli vsak po svoje. Ko ga je ponotranjila, se ji je zdelo, da deluje, v nadaljevanju pa se je zgodil užitek v jeziku.

Igralka Maruša Oblak je izpostavila, da je Jelinekovo zelo težko prevajati, saj ji nemščina omogoča veliko besednih iger, zato gre za stvar interpretacije. Na besedilo so, kot je dejala, skupaj pogledali skozi prizmo ženske, ki se znajde s svojo samoto in v javnosti. Moške pa, kot je dejal igralec Boris Kos, Jelinekova uporabi "zgolj kot ozadje". V predstavi igrajo še Daša Doberšek, Janja Majzelj in Anja Novak.

Drame princes so v gledališču označili kot cikel petih monoloških miniatur. Junakinje so napol mitologizirani ženski liki, ki poganjajo iz korenin pravljičnega in medijskega sveta, prevlečenega z glazuro Schubertove skladbe Deklica in smrt: Sneguljčica, Trnuljčica, Sylvia Plath, Ingeborg Bachmann, Jacqueline Onassis, Lady Di in gospa Jelinek sama.

Damski teater Jelinkove prinaša malo heideggerjanskega žongliranja z Resnico in Lepoto, malo zamolčane brechtovske politične ostrine, malo sklicevanja na Vogue, predvsem pa zavedanje, da so patologije majhnih družb samo izkristalizirani simptomi velikih, so še zapisali.

Besedilo je priredil Tomasz Spiewak, ki je tudi dramaturg predstave. Kostumografinja in scenografka predstave je Dorota Nawrot, koreografinja Dragana Alfirević, za glasbo je poskrbel Bartosz Dziadosz, oblikovanje luči Jacqueline Sobiszewski.

Na novinarski konferenci so opomnili še na dogodek na Poljskem, kjer je gledališče v Varšavi konec minulega tedna gostovalo s predstavo Preklet naj bi izdajalec svoje domovine! v režiji Oliverja Frljića.

Poljski minister za kulturo Piotr Glinski se je namreč na plakat za predstavo Smrt in deklica po besedilu Jelinekove v Poljskem gledališču v Vroclavu odzval z izjavo, da v umetnosti ne smejo dovoliti pornografije in da je poljsko kulturo treba braniti pred provokacijami.