Simona Hamer, 13. 2. 2008

Dramaturgija plesa po beograjsko

Šverc znanja je projekt, ki so ga ustvarjalci Teorije koja hoda (TkH), skupaj s sodelavci Magacina, ponudili v preizkus beograjski mladini. Poudarjanje samoizobraževanja kot (edine) možnosti seznanjanja z alternativno kulturo je TkH sicer predstavila tudi v treh številkah istoimenske revije (št.13, 14, 15) "Dramaturgija plesa" - v njihovi organizaciji so bile tri dnevne delavnice pod mentorstvom dr. Ane Vujanović, Bojane Cvejić in Roka Veverja.
:
:

KJE?
Magacin u Kraljeviča Marka (MKM) je prostor alternativne kulture slabo leto. Šest organizacij ( Stanica - sodobni ples, nKH - neodvisna kulturna asociacija, TkH - center za teorijo in prakso sodobnih scenskih umetnosti, Pro Art Org, SEEcult.org in Rende ), ki deluje v njem je svojih dva tisoč kvadratnih metrov ustvarjalne svobode dobilo na natečaju Doma omladine Beograd. Natečaj se bo razpisal vsaki dve leti in tako omogočil udejanjanje svojih idej večim organizacijam, vse dokler mesto, ki ne zahteva najemnine in tudi izdatno finančno podpira projekte, ne najde drugo možnost izkoriščanja starega Nolitovega skladišča. Čeprav, sarkazem na stran – vsekakor več kot zmore Ljubljana

KDO?
Skupina Teorije koja hoda, ustanovljene leta 2000, se intenzivno ukvarja z zmanjševanjem razlike med umetniško teorijo in prakso, tudi skozi »teorijske performace«. Njeni osmišljevalci so iz različnih polj umetniške produkcije: dr. Ana Vujanovič (teatrologinja), Siniša Ilić (slikar), Jelena Novak (muzikologinja), Bojan Đorđev (režiser), Miško Šuvaković (umetnostni teoretik) in drugi. Izpod njihovih prstov prihaja tudi revialna publikacija z istim imenom, vsaka tematsko koncipirana okrog določenega problema (npr. ready made)

KAJ/KAKO?
TkH so s Švercom znanja (realizira se v okviru platforme East Dance Academy) začeli dolgoročen projekt izobraževanja, v katerem sodelujejo še multimedijski inštitut MAMA (Zagreba), BADco. (Zagreba), Druga scena (Beograd) in našim Zavodom Maska iz Ljubljane.
Koncept delavnice:
DRAMATURGIJA U POKRETU – obuka iz interdisciplinarne dramaturgije
Bojana Cvejić, Rok Vevar, Ana Vujanović (THe FaMa, Beograd, Zagreb, Ljubljana)

Radionica Dramaturgija u pokretu posvećena je metodologiji istraživanja u savremenom plesu, teatru i performansu. Značajan deo savremene izvođačke prakse u Evropi zauzima istraživanje, rad koji se sastoji u invenciji metoda, postupaka, protokola, okvira predstavljanja i drugih parametara procesa rada na predstavama ili izvođačkim radovima u nezavisnoj produkciji.
Ova radionica zamišljena je kao intenzivan praktičan trening za dramaturge i saradnike slične funkcije u savremenom plesu, teatru i performansu. U toku tri dana Bojana Cvejić i Rok Vevar, u saradnji sa Anom Vujanović će izložiti parametre savremene dramaturgije na primerima predstava u njihovom sopstvenom radu. U radionicu će biti uključeno i nekoliko lokalnih projekata u procesu rada, koji će, pored pripremljenih primera, poslužiti kao ogled za praktično upoznavanje i razvijanje metodoloških kategorija. Cilj radionice je sticanje praktičnog znanja, odnosno, vežbanje načina mišljenja koje može da proizvede nove “alatke” u istraživanju izvođenja.

Skupina petnajstih vedoželjnih (večinoma) študentov se je, kljub različnim zanimanjem in izobrazbenim izhodišč (arhitekti, plesalci, producent, dramaturgi, jezikoslovci) uspela najti. Morda tudi zaradi osrednjega problema nezmožnosti definicije dramaturga kot takšnega, kaj še le tistega, ki sodeluje pri sodobnem plesu… Mentorji so se v začetku oprli na produktiven koncept dela v treh skupinah, kjer smo v petih minutah predstavili svoj projekt, nato pa v isti časovni omejitvi predstavili projekt nekoga drugega vsem udeležencem. Jasnost ideje, postopka in seveda podajanja ter zmožnost zagovarjanja nečesa, kar ni čisto tvoje, so nas popeljala v vode dramaturgije, ne da bi pravzaprav občutili da plovemo tja. Zanimivo je slišati svoje misli, premlete v drugih možganih… Zaveš se manjkov, morebitnih nejasnosti, katere si zakrivil s podajanjem in v udobno skriti pasivni poziciji sprejemaš kritiko.
Tovrstno delo smo nadgradili z delom na izbranih projektih, kar pomeni, da smo v skupini nas petih najprej gledali posnetek že izvedenega projekta. Ta je služil za izhodišče oz. nadaljevanja raziskovanja o začetkih. Torej: od začetka… Dragana, drugače plesalka in koreografinja, se ukvarja z energijo, ki je potrebna za aktiviranje giba. Sprašuje se, kaj se z njo dogaja, kaj je pred tem, kako jo zamrzniti... Skozi fantastično izmenjavo mnenj smo vzpostavili vprašanje povezave začetka-konca, problema izmuzljive definicije, potrebe sprejeti odločitev, omejitve znotraj posameznega projekta… In je koristilo vsem; njej in nam.                                                            
Naslednji korak: teoretsko predavanje in ogled posnetka študijske predstave Mette Ingvartsen (Slovenci se spomnimo njene 50/50 iz letošnjega Exodosa),  z dramaturško razčlembo in kritiko mentorjev.                                             Zaključek: nujnost nadaljevanja začetega!

 

TkH

Simona Hamer, 1. 12. 2012
Konstrukt Dietrich