Pasternak je za Dr. Živaga, v katerem je v času nemirnih političnih razmer med 1. svetovno vojno in oktobrsko revolucijo opisal intelektualca, razpetega med dve ženski, leta 1958 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Po predlogi sta nastala dva filma. Ameriški v režiji Davida Leana iz leta 1965 je izpostavil intimno ljubezensko zgodbo med doktorjem Živagom in Laro - upodobila sta ju Omar Sharif in Julie Christie - ter se s petimi oskarji in naslovno Larino pesmijo vpisal med klasike.
Na Broadwayu so nedavno uprizorili tudi istoimenski muzikal, baletne poustvaritve pa doslej še ni bilo, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala umetniška vodja ljubljanskega baleta Sanja Neškovič Peršin. Za poustvaritev zgodbe v obliki dramskega baleta je nagovorila v Pragi rojena plesalca Jiržija in Otta Bubenička, ki sta si zgradila karieri v Nemčiji, njune kreacije pa je mogoče zaslediti na svetovnih odrih.
Prvi je podpisal koreografijo, drugi je sodeloval kot njegov asistent in scenograf. Predstava je nastajala sproti in posebej za ljubljanske plesalce, ki so se, kot je povedal Jirži Bubeniček, izkazali za odlične, kljub visokim zahtevam: koreograf je namreč poleg tehnične dovršenosti želel, da nastopajoči začutijo osebe, ki jih upodabljajo. Kot je povedal eden od plesalcev Luka Žiher, je vloge prilagajal njihovim sposobnostim in s tem iz njih izvabil najboljše.
Pri ustvarjanju dramskega baleta se koreografu zdi bistveno, da občinstvo razume zgodbo, ki se dogaja na odru. Temu cilju morajo po njegovih besedah slediti vsi uprizoritveni elementi: od scene, kostumov - te je v duhu prvih desetletij 20. stoletja zasnovala Elsa Pavanel - do plesnih korakov in izbrane glasbe. Po mnenju Neškovič Peršinove je nastala predstava, ki črpa iz ljubezenske zgodbe in usode glavnega junaka oziroma njegove življenjske poti, na kateri so se njegova hotenja križala s posledicami tistega časa.
Jurija Živaga in Laro bosta odplesala Lukas Zuschlag in Tjaša Kmetec, glasbo v živo bosta na odru izvajala razširjen orkester SNG Opera in balet Ljubljana ter moški pevski zbor pod taktirko Marka Gašperšiča. Otto Bubeniček je poskrbel tudi za glasbeni izbor; slišati bo mogoče glasbo Dmitrija Šostakoviča, Sergeja Rahmaninova, Alfreda Šnitkeja in drugih avtorjev.