Zaradi vojne v Kongu je bilo v dvajsetih letih več kakor šest milijonov mrtvih, prebivalstvo neizmerno trpi, a storilci ostajajo nekaznovani. Kongo poseduje velikanske zaloge surovin za potrebe sodobne visoke tehnologije, zato mnogi konflikt vidijo kot enega osrednjih bojev ekonomske distribucije v svetovni globalizaciji. Režiser na svojevrstnem civilnem sodišču zbere žrtve, zločince, opazovalce in analitike ter ustvari precizno in neolepšano sliko največje in najbolj krvave ekonomske vojne v zgodovini človeštva.

Milo Rau velja za enega najbolj kontroverznih in vitalnih gledaliških režiserjev v Evropi. Leta 2007 je ustanovil produkcijsko hišo za gledališče in film The International Institute of Political Murder. S sodelavci v slogu raziskovalnega novinarstva dosledno preiskuje politične zgodbe in pri tem uspešno kombinira raznolika umetniška in rziskovalna orodja; film, gledališče, fotografijo, intrevjuje, re-enactemnet, dokumentiranje. Obdeluje pomembne zgodovinske ali aktualne socialnopolitične konflikte: od pokola Tutsijev v Ruandi, genocida v Bosni, do cenzure Putinove Rusije. Uprizoril je zadnje dneve Ceauşesca in Breivikov nagovor sodišču v Oslu uprizarjal kot predstavo. Slovenska publika ga je imela že večkrat priložnost spoznati na festivalu Mladi levi. Prvič je gostoval s predstavo Hate Radio, kjer govori o pokolu Tutsijev in hujskanju medijev k nasilju, z dokumentarnim filmom Moskovski procesi (Moscow Trials) o ponovni uprizoritvi treh cenzorskih sodnih procesov (tudi Pussy Riot) in lani s predstavo 5 lahkih komadov, kjer rekonstruira življenje razvpitega pedofila Marca Dutrouxa, ki je pretresel Belgijo – predstavo odigrajo otroci.

Tudi Kongo na sodišču (Congo Tribunal) je mešanica raziskovalnega novinarstva, dokumentarnega filma in gledališča, saj gre za konkretno raziskovalno delo na terenu in na podlagi le-tega uprizoritev sojenja, (v Bukavuju in Berlinu) v katerem Milo v živo sooči žrtve in krvnike, priče in analitike 20 let trajajoče vojne v Kongu, v kateri je umrlo že več kot 6 milijonov ljudi. Mnogi opazovalci jo razumejo ne več kot le bitko za prevlado v centralni Afriki, temveč kot eno odločilnih ekonomski bitk v dobi globalizacije, saj ne temelji le na etničnih razlikah, temveč gre za divje izkoriščanje surovin, ki so tako pomembne za tehnološko 21. stoletje.

Milo Rau z neizprosno natančnostjo preiskuje vzroke in ozadja ene najbolj krvavih ekonomskih bitk v človeški zgodovini in v svojem značilnem transmedijskem projektu izrisuje analitično platno kot reakcijo na pasivno svetovno javnost na sistematično ubijanje civilnega prebivalstva.

Nikjer na svetu se globalni interesi ne prepletajo tako izrazito med lokalnimi oblastmi, kolonialno preteklostjo in postkolonialno sedanjostjo.

»Kljub številnim grozotam v tem filmu je zelo pomembno, da se ne izgubi upanja. Kongo na sodišču dokazuje, da je resnico možno podati ne glede na to, kako kompleksne so povezave.« (Milo Rau)

Po zaslišanjih in pričanjih za Kongo na sodišču v Bukavu leta 2015, ki so potekali  z motom “Resnica in pravica”, sta bila odpuščena dva ministra in uprizorjeno sojenje je postalo nekakšno upanje za spremembo. Film so leta 2017 predvajali v Kongu in obiskalo ga je na tisoče ljudi, reakcija je bila osupljiva, kot zadnji klic k vstaji, klic na pomoč. Sprožil je nova sojenja, skupina ljudi iz Konga, mednarodnih odvetnikov in borcev za pravico ter novinarjev nadaljujejo s kampanjo s ciljem ustanovitve institucije v vzhodnem Kongu, ki bo sodila množičnim in ekonomskim zločinom.