Uprizoritve gledališke sezone 2010/2011 je prvič ocenjevala komisija v sestavi Iva Kosmos (predsednica), Jaroslav Skrušny in Peter Gombač. Dnevnikova komisija je soglasno odločila, da letošnjo Dnevnikovo nagrado za najboljši umetniški dosežek podeli igralki MGL Jette Ostan Vejrup za vlogo Harper Regan v istoimenski igri Simona Stephensa. Nagrado časopisne družbe Dnevnik sta Jette Ostan Vejrup s krajšim govorom in obrazložitvijo slavnostno izročila predsednik uprave Branko Pavlin in predsednica komisije Iva Kosmos. Po končani premieri in podelitvi so se nagrajenka, igralski ansambel in cenjena premierska publika preselili v foaje, kjer se je slavnostni dogodek nadaljeval.

Obrazložitev:
»Jette Ostan Vejrup je v vlogi Harper Regan v istoimenski igri sodobnega angleškega dramatika Simona Stephensa več kot prepričljivo upodobila sodobno slehernico, brezimno, v množici izgubljeno žensko, ki bi za vsako ceno rada našla svojo človeško posebnost in identiteto. Suvereno in zadržano, z uglajeno plahostjo in komaj zatajevano energijo hkrati – in ne da bi za trenutek popustila skušnjavam sentimentalizma ali moraličnega patosa – je nagrajenka odigrala emancipirano in ponižano, občutljivo ter obenem čustveno opeharjeno sodobno žensko, tujko v lastnemu in starševskem domu, večno osamljenko in poraženko v ihtavi naglici sodobnega sveta. Svoj negotovi in nenehno vprašljivi položaj odrinjenega bitja in utišanega glasu v trušču mimobežnih govoric današnjega časa je Jette Ostan Vejrup utelešala z zadržano pritajenostjo in diskretnim šarmom, čeravno je znala na trenutke izbruhniti tudi z zaletavo govorico in živčnimi trzljaji obraza in bolečimi krči telesa. Svojo prvinsko človeško krhkost in ranljivost je vešče prikrivala z govornimi obrazci »žargona pravšnjosti«, na drugi strani pa je odkrivala prostore mogoče čustvene korespondence v liričnih trenutkih pogovora z najstnikom, čeravno je na neki način vseskozi slutila, da gre le za minljive iluzije. In najsi je spontane izbruhe življenjske energije, svoj primarni vitalizem še tako spretno prikrivala in krotila s pristankom na veljavne bivanjske okvire, brazgotine te vdaje in resignacije so ostajale neizbrisno zapisane na uglajeni površini igralkine odrske prezence in njeni interpretaciji dodajale obstret dostojanstvene žlahtnosti.«