Performerje bo vodila skozi fizične naloge, ki poudarjajo, kako njihove oči in ušesa vplivajo na izbiro gibov, pri čemer bo uporabila svoje raziskovanje razvojno - nevrološke študije "Zakaj se učimo hoditi." Oblikovala bo vaje za umetnike, ki delajo s tekstom, glasbenike in vokaliste ter jih vodila skozi fizično delo, ki izziva njihovo zmožnost kreiranja skupine v hipu, s čemer se poveča moč zavedanja, kako se prostor spreminja, ko so vanj postavljena telesa. Glasbeniki in performerji se lahko v kateremkoli trenutku odločijo, da zamenjajo vloge.
Tematiko improvizacije bo razvila z uvedbo izmišljenega odrskega horizonta in ga razglasila za platformo izbire pavze, pretoka ali izhoda. Vsaka izmed teh izbir zahteva intenzivni študij sama po sebi. Katie preživlja veliko časa na ločenem študiju vsake izmed njih, da skozi delavnico razišče dolg vsakega elementa in kako vpliva na performerja, kompozicijo in tenzijo v prostoru. Pavza, pretok in izhod so omejitve, ki zagotovijo okvir za pojav koreografije. Poudarijo pomen nesporazuma, naključja, živega časa, interaktivnosti, grdosti, čustev, intuicije in navdiha, osnovnega materiala v ustvarjalnem procesu, surovin, ki vstopajo v delo ob dejstvu, da imajo vsi v skupini izbiro.
Katie bo delavnico pripravila tako, da bo dodajala enega ali več elementov:
zvok - tenzija - telo
glasba - besedilo - telo
glasba - objekt - figura
Časovno omejene seje improvizacije bodo ponudile prostorski premik, spust in dvig, ki posameznika postavijo v položaj v katerem mora biti v celoti buden, saj v nasprotnem opazno izgubi nit ustvarjalno kompozicijske dejavnosti v igri. Praksa individalnega razvoja prezence je ključen proces v delavnici, ne glked ena to, ali se nanaša na besedilo, glasbo, gib, figuro objekta ali vokal. Skozi igro se bo vzpostavil primer za gradnjo in uničenje napetosti v gledlaiškem ali/in glasbenem prostoru skozi individualno prezenco s poudarkom na stanje uma v performansu, kot je denimo ranljivost in izražanje.
Izbira bo kompozicijska stvarnost in sredstvo pri odločanju za sodelovanje v performativu ali za opazovanje - kot gledalec - še vedno sodelujoč v procesu. Cilj je, prepoznati, da v ustvarjalnem kompozicijskem procesu čas teče z različno zaznanimi hitrostmi in da se prostor premika v več dimenzijah hkrati.
Budna polnost oskrbi posameznika s podatkom o lastni prezenci ter prebuja kompozicijski čut.
Vpis in udeležba:
Delavnica bo potekala 16., 17. in 18. oktobra od 10h do 13h v Gledališču Glej.
Delavnica bo v angleškem jeziku.
Kotizacija za delavnico znaša 50 evrov, prijave so obvezne na tej povezavi. Ko izpolnite prijavnico, boste prejeli račun.
O Katie Duck
Delo Katie Duck na mednarodno okolje improvizacijskega gledališča vpliva mnogoplastno in večstrano. Katie je ustanoviteljica dveh priznanih uprizoritvenih ansamblov (Gruppo v letu 1979 in Megpie v 90-ih), bila je predstojnica Oddelka za koreografijo na Darlington College of Arts v poznih 80-ih in je nato od 1991 do svoje upokojitve lani poučevala movement research, improvizacijo, kompozicijo in plesno tehniko na Amsterdam Hogeschool voor de Kunsten.
Katiejino polje raziskovanja seže na področja gledališča, glasbe, plesa, besedila, performansa, družbenih, kulturnih in nevroloških študij ter fizikalnih, ekonomskih in političnih znanosti.
Katiejina praksa je plod spoznanja, da umetnost in gledališče obstajata edino živa, v neurejenem stanju in z namenom spomniti občinstvo, da - prav zares - ima telo.
"Improvizacija v predstavah Katie Duck ni antiteza koreografiji ali kompoziciji; je kako ju ustvarja, počevši obe v studiu in v novosti improvizirane predstave v dejanskem času. Predstava je o izkušnji prisostvovanja predstavi, prisostvuješ dogodku in tako stvaritvi v bistvu." Vincent Cacalano