Prešeren in gledališče

Romance zdaj pojejo in balade,
tragedija se tudi nam obeta,
sonete slišim peti pevce mlade.
...
Balade od Čebelice zasrane,
da bi se te med nami zamorile,
tragedije ostale so nam neznane.

Tako je zapisal France Prešeren v Novi pisariji – ne vedoč, da je Linhart pravzaprav že napisal tragedijo, sicer v nemškem jeziku. Prešeren svojega načrta, da bi tudi sam napisal kranjsko romantično tragedijo, žal ni uresničil, a napisal je epsko pesnitev Krst pri Savici, katere si bomo ogledali posnetek uprizoritve Lutkovnega gledališča Ljubljana v koprodukciji z Gledališčem Glej. O Francetu Prešernu in njegovi povezavi z gledališčem bo predaval Ivo Svetina.

***
Ves svet je oder: Stičišča slovenskega in hrvaškega gledališča

Že od nekdaj so gledališča odraz družbe in izraz narodne zavesti in samozavesti, kakor izpostavlja tudi stalna razstava Hoja za gledališčem. Od jezuitov do Cankarja v Slovenskem gledališkem muzeju.

Slovensko gledališče je bilo že od svojih začetkov vpeto v kulturna dogajanja Evrope, še posebno na območju nekdanje habsburške monarhije, kjer so se razvila številna nacionalna gledališča. Posledično je bilo v tem prostoru v obdobju od 17. do zgodnjega 20. stoletja veliko medkulturne in mednacionalne interakcije in izmenjave.

V znamenju te interakcije organizira Slovenski gledališki muzej tematski večer o stičiščih slovenskega in hrvaškega gledališča. Kajti hrvaški, zlasti zagrebški odri so v 19. in zgodnjem 20. stoletju postali ustvarjalni hrami številnim slovenskim odrskim umetnikom, med drugim tudi Ignaciju Borštniku, prvemu slovenskemu profesionalnemu gledališkemu igralcu.

Ivo Svetina bo predstavil povezave med gledališči na Slovenskem in Hrvaškem v času Avstro-Ogrske. Predavanju sledi gledališki prizor »Za dobro naroda«, priredba Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« Dramske skupine Hrvatskega kulturnega društva Međimurje Ljubljana.

Tako pred kot tudi po prireditvi je možnost za ogled stalne razstave.