Že od nekdaj so gledališča odraz družbe in izraz narodne zavesti in samozavesti, kakor izpostavlja tudi stalna razstava Slovenskega gledališkega muzeja Hoja za gled(al)iščem, ki sledi razvoju slovenskega gledališča od jezuitov do Ivana Cankarja. Slovensko gledališče je bilo že od svojih začetkov vpeto v kulturna dogajanja Evrope, še posebno na območju nekdanje habsburške monarhije, kjer so se razvila številna nacionalna gledališča. Posledično je bilo v tem prostoru v obdobju od 17. do zgodnjega 20. stoletja veliko medkulturne in mednacionalne interakcije in izmenjave. V znamenju te interakcije organizira Slovenski gledališki muzej tematski večer o stičiščih slovenskega in hrvaškega gledališča. Kajti hrvaški, zlasti zagrebški, odri so v 19. in zgodnjem 20. stoletju postali ustvarjalni hrami številnim slovenskim odrskim umetnikom, med drugim tudi Ignaciju Borštniku, prvemu slovenskemu profesionalnemu gledališkemu igralcu.
Ivo Svetina bo predstavil povezave med gledališči na Slovenskem in Hrvaškem v času Avstro-Ogrske. Predavanju sledi gledališki prizor Za dobro naroda, priredba Cankarjeve komedije Za narodov blagor Dramske skupine Hrvatskega kulturnega društva Međimurje Ljubljana.
Tako pred kot tudi po prireditvi je možnost za ogled stalne razstave.