Vrhunec je videoperformans o pomenu spomenika kulturne dediščine v trenutku, ko je nasilno izbrisan. Gre za ikonoklastično gesto, ki je po definiciji posledica upora, največkrat zaradi verskih, političnih ali rasnih krivic. Gesta je večplastna: po eni strani prekinja s kanonskim razmišljanjem, po drugi pa z izničenjem simbola prav tega lahko vzpostavi v novem, razširjenem zgodovinskem kontekstu. V času, ko družba postaja vse bolj patriarhalna in zaprta vase, je močna umetniška gesta nujna, so zapisale umetnice.
Leta 2021 je osem umetnic razstrelilo kopijo Aljaževega stolpa v kamnolomu Gabrovec v sodelovanju s pooblaščenim izvajalcem razstrelitev. Razstrelitev je bila odgovor na vse bolj nacionalistično in konservativno družbeno klimo v Sloveniji. Avtorice so s subverzivno potezo uprizorile navidezno teroristično akcijo, s katero so postavile pod vprašaj trenutno družbeno stanje.
Na okrogli mizi z naslovom Umetnost destrukcije z Anamarijo Batista, Noahom Charneyjem in Svetlano Slapšak bo beseda tekla o pomenu umetnosti (kot) destrukcije v dobi, ko na Poljskem in v ZDA omejujejo pravico do splava, na Madžarskem prepovedujejo informiranje o LGBTIQ+ skupnosti, v Sloveniji pa deklarirano neonacistična društva dobivajo status društev v javnem interesu, medtem ko so borci za "pravice nerojenih otrok" spet na pohodu, so zapisali pri Mestu žensk.
Razstava umetniškega kolektiva projekta Politika dotika z naslovom Izbrisani pogledi, ki jo bodo v četrtek odprli v Stari mestni elektrarni, se navezuje na nezakoniti izbris več kot 25.000 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije leta 1992. V protest je umetniški kolektiv pripravil spominsko platno Izbrisani pogledi. Članice kolektiva - med njimi so ženske iz številnih delov sveta, ki danes za svoj dom imenujejo Ljubljano, Logatec in Zagreb - so platno v mešani tehniki ustvarile na delavnicah Politika dotika, ki so med julijem in decembrom 2022 potekale v Sloveniji in na Hrvaškem.
Modalni venček v štirih dejanjih (osvobajanje od tradicije) je poskus manjše odrske retrospektive, ki prehaja v vztrajnostni performans. Umetnica Lala Raščić bo drugega za drugim izvedla performanse Evmenide (2014), EE-0 (2018), GORGO (2020) in Počimalja - Tista, ki začne pesem (2022). Performansi združujejo grško mitologijo, anarhistično ideologijo in ženski bes s folklornimi zvrstmi in monodramo.
Berlinska gledališka skupina Lovefuckers raziskuje različne možnosti upora in se sprašuje, kaj nam o spreminjanju sveta lahko pove Ištar, boginja, ki je pred davnimi časi živela v babilonskem svetem mestu Uruk. V predstavi Ištar se vrača združujejo igro, glasbo, video in lutkarstvo ter izhajajo iz predstave o svetu, zazibanem v sen.
Caliza je glasbeni vzdevek sintpop, alterpop in new wave ustvarjalke Elise Perez. Glasbenica iz Madrida se je po več kot petih letih sodelovanja z drugimi skupinami, v katerih je igrala bobne, leta 2015 odločila za samostojno pot. Nedavno je izdala tretji album El descenso (2021). Vpeljava v njen nastop bo Muzikačaka - one-woman-looper band, zvočni projekt Sare Korošec.
Ostali dogodki bodo v Stari mestni elektrarni, zaključni koncert pa v Klubu Gromka.