Režiser je besedilo romana preoblikoval v monologe glavnega junaka Janeza, ki ga v predstavi igra Aljoša Ternovšek. V Tavčarjevem romanu so Čeha zanimale predvsem vedenjske reakcije glavnih junakov v romanu, ki jih je poskušal prirediti za oder. Želel si je narediti zanimivo komedijo, zato je dele, ki so se mu v romani zdeli prepusti, zamenjal z zanimivejšimi. Pri tem si je nekaj stavkov sposodil pri drugih slovenskih literatih, kot sta Ivan Cankar in Prežihov Voranc, nekaj pa je njegovih lastnih. "Vsekakor je bil roman Cvetje v jeseni odlična podlaga za zgodbo z nesrečnim koncem," je poudaril na novinarski konferenci.
Cvetje v jeseni je simbol za vse, kar je nezaželeno. "To je tisto cvetje, ki ne daje sadu. Ta simbol je zelo aktualen tudi v današnjem svetu, ko mora biti vse, kar počnemo, vključno z ljubeznijo, koristno," je pojasnil igralec Ternovšek. Dodal je, da so tako v igralski ekipi kot v Zavodu Margareta Schwarzwald, ki je producent predstave, prepričani, "da je ljubezen, ki se na prvi pogled zdi nekoristna, v resnici bolj koristna od tiste, ki prinaša materialno korist". Ob tem je omenil nerealizirane ljubezni poetov, ki so prispevali v svetovno zakladnico poezije.
Glasba za predstavo je delo Larena Poliča Zdraviča in Urške Indjić. Kot je dejal Polič Zdravič, glasba zaobjema več zvrsti, od bluesa, jazza do religiozne glasbe. Glasbo bo izvajal v živo na kitari in s pomočjo računalnika.
Poleg Ternovška v predstavi igrajo še Tina Vrbnjak, Maruša Kink, Jernej Gašperin in Tomislav Tomšič. Scenografijo je podpisal Marko Turkuš, kostumografijo pa Branka Pavlič.
Večina ustvarjalcev predstave sodeluje skupaj že od študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in so del najmlajše gledališke scene. Čeh je študij režije končal leta 2009 z diplomsko predstavo Saloma, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Na odrih je lansko jesen debutiral s predstavo R9-42U.
Zavod Margareta Schwarzwald sta konec leta 2009 ustanovili igralka Maruša Kink in producentka Mija Špiler. Prva predstava zavoda z naslovom Princeske je bil avtorski projekt Vrbnjakove, Kinkove, Nike Rozman in Lidije Sušnik. Sledila je predstava Vse Fedrine ljubezni v režiji Yulie Roschina, tokratna predstava je tretji projekt.
Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in Društva S.N.G.