Čarostrelec razdvojil celovško občinstvo

Po prvem običajnem, a zadržanem aplavzu ob koncu predstave, ki je veljal vsem nastopajočim, je polovica premierne publike takoj zapustila sedeže v celovškem mestnem gledališču, druga polovica pa je še naprej ploskala. Še pred tem so se slišali tudi glasni vzkliki negodovanja.

Režiserka Bergmannova je Webrovega Čarostrelca, ki ga je filozof Theodor Adorno označil za "prvo nemško nacionalno opero" in ga je imel v časteh tudi Richard Wagner, namreč povsem odlepila od osnovne zgodbe in tako nima nič več "prepoznavno nemškega". Sama pravi, da bi kraj dogajanja lahko bil ameriški Missouri, kjer ima strelsko orožje podobno veliko veljavo kot v libretu leta 1821 prvič uprizorjene opere.

Lovec Maks mora namreč zavoljo starega družinskega običaja s poskusnim strelom dokazati, da je vreden svoje izvoljenke Agate. Ker se boji, da bi v odločilnem trenutku zatajil, se je celo pripravljen povezati s temnimi silami. A medtem ko se Webrova opera v izvirniku vendarle konča srečnim koncem za oba zaljubljenca in poučnim moralnim naukom za vse, celovška predstava gledalca na koncu preseneti ter ga pusti samega s trpkimi vprašaji.

Webrov Čarostrelec je tudi v Sloveniji dolgo veljal za najbolj priljubljeno nemško opero, ki so jo od leta 1893 uprizarjali še v slovenskem prevodu Antona Funtka. Poslušalce so navdušile številne spevne melodije, ki so nekdaj veljale za prave uspešnice. V Celovcu jih je izvajal Koroški simfonični orkester.

Webrov Čarostrelec bo na sporedu celovškega mestnega gledališča še do 6. novembra. Za ljubitelje opere pa bo na avstrijskem Koroškem že od 14. oktobra naprej na voljo nova poslastica, ko bodo v Celovcu premierno izvedli Lisico Zvitorepko češkega skladatelja Leoša Janačeka.