Nova uprizoritev Kaligule sovpada z dvema pomembnima obletnicama: prva slovenska uprizoritev Kaligule v prevodu Cirila Kosmača je bila prav na velikem odru SNG Drama Ljubljana, v režiji Andreja Hienga uprizorjena 4. oktobra 1963 (pred malo več kot petimi desetletji). Kaligula je bil Andrej Kurent, Kesonija Štefka Drolc, Helikon Dušan Škedl, Scipio Danilo Benedičič, Kereja Boris Kralj, Senekt France Presetnik, Metilij Janez Albreht, Mereja Branko Miklavc, Mucij Lojze Rozman.

Drugo obletnico smo obeleževali 7. novembra, ko je minilo 100 let od rojstva Alberta Camusa. Kot zapiše v gledališkem listu uprizoritve (v članku z naslovom Odgovorni človek) Suzana Koncut, je » … v svojih proznih in dramskih delih kot v filozofskih in kritičnih esejih poglabljal razmišljanje o človeški usodi, nenehno soočeni z vprašanjem, kako živeti z neizprosno zavestjo o neizogibni smrti. Iz občutka, da človek ni v skladu s svetom, da je prepuščen samemu sebi in svoji svobodi, izhaja njegova temeljna izkušnja absurda. A ta ugotovitev je samo začetek, ki vodi k zahtevi po solidarnosti in po globljem sodelovanju v skupinski izkušnji. Zato torej njegovo delo lahko v grobem razdelimo na obdobje absurda in obdobje upora. Tema dvema cikloma bi moral slediti še tretji, ki je ostal nedokončan.« V nadaljevanju Koncutova dodaja: »Ob prejemu Nobelove nagrade je … izjavil: 'Ko sem začel pisati, sem imel natančen načrt: najprej sem hotel izraziti negacijo. V treh oblikah: v romaneskni je bil to Tujec, v dramski Kaligula in Nesporazum, v idejni Mit o Sizifu. Potem sem predvidel pozitiviteto, spet v treh oblikah: v romaneskni – Kuga, v dramski – Obsedno stanje in Pravični ljudje in v idejni – Uporni človek. Hkrati sem že slutil tretjo plast okoli teme ljubezni.'« Uvod v nedokončano tretjo plast naj bi po Casumovih načrtih predstavljale novele o junaku našega časa, na temo sodbe in izgnanstva, napisane po metodi iskrenosti.

O Kaliguli

Kaligula (1938) je Camusovo osrednje dramsko delo, v katerem je izpostavil enega najprivlačnejših in najbolj usodnih zgodovinskih motivov. Megalomanski rimski cesar Gaj Julij Cezar Germanik, še zdaj znan po vzdevku iz otroštva – Škorenjček (Kaligula), se je v zgodovino vpisal zaradi krutih izživljanj in izjav, ki še danes navdihujejo negativne junake sodobne pop kulture. Njegova kontroverzna osebnost je navdihnila Alberta Camusa, enega najbolj pronicljivih in neizprosnih mislecev preteklega stoletja, za dramo o temeljnih eksistencialnih breznih, v katera zre moderni, osvobojeni človek. Camusu je sadistični tiran služil kot model za dramsko udejanjenje tiste človeške misli, ki terja popolno svobodo in postavlja zahtevo po uresničevanju nemogočega, sprevračanju reda stvari in prevzemanju vloge boga oziroma absurdne usode. Kaligula pooseblja posebno obliko spervertirane oblasti, ki razglaša, da deluje v imenu pravega in koristnega, je pa brez nujnega moralnega čuta.

Čeprav je Kaligula v »vsakem izmed vas«, kakor je Camus zapisal v enem izmed prvih osnutkov, ni naključje, da se mu je ideja za dramo porodila v času vzpona fašističnih voditeljev in da je igro pisal ter dopolnjeval med drugo svetovno vojno. »Ta pošast ali angel, ki ga nosite v sebi,« se osvobodi okovov, »če imate oblast, pogum in če ljubite življenje«. Kaligula je prototip avtoritarnega oblastnika, ki pod krinko ciničnega leporečja o prizadevanju za občo srečo uveljavlja izključno le svojo neizprosno in hladnokrvno voljo do moči. Je oblastnik za vse čase in kraje: »Še sem živ,« zakriči pred smrtjo.

Čeprav drugače kot v zgodovini upora proti Camusovemu Kaliguli ne vodi vojak, pač pa literat – Kaligulov alter ego, ki svojo divjo misel zavoljo varnosti in zdravja drži na vajetih –, niso prenažrti patriciji, torej tisti, ki bodo dejansko odločili o nadaljnjem redu, »nobena prava alternativa« Kaligulovi tiraniji. V zgodovini pa se je morala želja nekaterih zarotnikov, ki so upali na obnovitev republike, umakniti pred voljo vojske, ki je na čelo principata postavila novega cesarja, Kaligulovega jecljavega strica Klavdija. (Povzeto po repertoarni in abonmajski knjižici 2013/14).

Pogovor z gospodom Jeanyvesom Guérinom o Albertu Camusu in Kaliguli

SNG Drama Ljubljana in Francoski inštitut v Sloveniji bosta ob 100-letnici rojstva Alberta Camusa organizirala dogodek, na katerem bo kot poseben gost predaval gospod Jeanyves Guérin, profesor na pariški Sorboni, največji francoski strokovnjak za Alberta Camusa in avtor »Dictionnaire Camus« (Slovar Camus). Na dogodku bo poskrbljeno za prevod iz francoščine v slovenščino in obratno. Pridružite se pogovoru v sredo, 11. decembra, ob 17.30 na velikem odru. Vstop na dogodek ne bo mogoč brez brezplačne vstopnice, zato jo pravočasno prevzemite pri blagajni SNG Drama Ljubljana. Po dogodku bo ob 19.30 na velikem odru predstava Kaligula s francoskimi nadnapisi. Vstopnice lahko kupite pri blagajni SNG Drama Ljubljana.

O režiserju

Vito Taufer (roj. l. 1959 v Ljubljani) spada med najodmevnejše ustvarjalce slovenske gledališke umetnosti, številni kritiki pa ga uvrščajo v sam vrh slovenskih režiserjev. V svoji bogati gledališki karieri, ki vključuje tako delo v dramskem kot tudi opernem in lutkovnem gledališču ter na filmu, je delal v domala vseh slovenskih gledaliških hišah.

Njegovo ustvarjanje obsega več kot šestdeset režij, pri številnih uprizoritvah je sam podpisal tudi scenografijo, kostumografijo ali glasbo. Številne Tauferjeve uprizoritve so bile nagrajene na vseh uglednih slovenskih gledaliških festivalih, kot so Festival Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame, Dnevi komedije, velikokrat pa je bil nagrajen tudi v tujini – na festivalih MESS v Sarajevu, Zlati lev v Umagu, Dnevi satire v Zagrebu, Bitef v Beogradu, na mednarodnem lutkarskem festivalu v Zagrebu, prejel pa je tudi nagrado Združenja kritikov v Mehiki.

V sezoni 2012/13 je na velikem odru SNG Drama Ljubljana režiral uprizoritev ZANG TUMB TUUUM, ki je na osnovi raznovrstnega futurističnega gradiva raziskovala možnost umetnosti kot družbene akcije v svetu tukaj in zdaj.