Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Kranju povedal režiser, je bila Butnskala zanj dolga leta velika neznanka. Avtorja sta radijsko igro ustvarjala skozi improvizacijo. "Ko sem jo dobil predse v obliki teksta, sem bil presenečen, kako natančno in učinkovito dramsko strukturo pravzaprav ima," je dejal Taufer in ocenil, da je igra nastala prek aktivacije podzavesti - tistega najbolj kreativnega, kar je v človeku.
Snovalca Butnskale sta pojasnila, da je igra leta 1979 nastala spontano in da ni šlo za načrtovano aluzijo takratne politične in kulturne scene. Derganc je dejal, da ni bila njuna zavestna odločitev, da tragično situacijo Slovenstva prikažeta v komični in groteskni obliki.
"Midva sva like oživljala in prezentirala, kot sva bila navajena že prej, to je čim bolj absurdno in blazno," je pojasnil Derganc in dodal, da se človeku v stanju zanosa dogajajo stvari, ki jih ne načrtuje. Izkazalo se je, da se sporočilo njune igre na Radiu Študent prekriva s kritiko družbe in totalitarizma.
"Butnskala je s svojim absurdnim humorjem in predvsem z neverjetno lucidno kritiko družbenega sistema pretresla takratni čas, danes pa lahko samo zgroženi ugotavljamo, da je glede na dogajanje v naši državi vsebina Butnskale še kako aktualna," poudarjajo v Prešernovem gledališču.
Po besedah umetniške vodje kranjskega gledališča in dramaturginje Marinke Poštrak sta Filipčič in Derganc s svojo improvizacijo zadela samo srž slovenskega psihograma in sociograma. Njuna radijska igra, v kateri sta na humoren način govorila o v bistvu tragičnih stvareh, je natančna in lucidna analiza slovenske blaznosti.
Po radijski igri je leta 1985 nastal tudi istoimenski film, predlani pa še strip. V kranjskem gledališču so prepričani, da je sedaj napočil skrajni in pravi čas tudi za prvo odrsko uprizoritev Butnskale, saj se od njenega nastanka do danes "pravzaprav nič ni spremenilo, ampak se je stanje glede butnglavcev samo še bolj izostrilo".
V deževni noči Ervin Kralj sreča gospoda Profesorja, trikratnega doktorja znanosti, ki ga vpelje v skupino "intelektualcev", ki se za sprostitev oziroma boljše počutje butajo z glavo v skalo. To je svet butnglavcev, ki se seznanjajo z resnico. Ta pa navadnim očem in ušesom ni dojemljiva. Absurd sledi absurdu, v ozadju pa gledalec zasluti groteskno parodijo na totalitarne režime, pojasnjujejo ustvarjalci.
Po besedah direktorice Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček je projekt zahteval številčno igralsko zasedbo, zato je prišlo do prvega sodelovanja kranjskega s Slovenskim mladinskim gledališčem.
V predstavi nastopajo Miha Rodman, Vesna Jevnikar, Peter Musevski, Blaž Setnikar, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko, Matija Vastl, Blaž Šef, Matej Recer, Dario Varga, Mojca Partljič, Željko Hrs, Uroš Maček, Stane Tomazin, Janja Majzelj, Anja Novak in Anže Kristan.
Taufer je poleg režije prevzel tudi scenografijo in kostumografijo. Asistent režije je Jan Krmelj, strokovni sodelavec Tomaž Toporišič, avtor glasbe Shatzi, koreograf Miha Krušič. V ekipi so še lektorica Mateja Dermelj, oblikovalec svetlobe Pascal Merat ter asistentki kostumografa Bojana Fornazarič in Andreja Kovač.