Učni komad Mati, podnaslovljen Življenje revolucionarke Pelageje Vlasove iz Tvera, je dramatizacija romana Maksima Gorkega. Brecht je delo napisal v začetku 20. let minulega stoletja, tik pred vzponom Adolfa Hitlerja na oblast, tematizira pa dogodke pred revolucijo v Rusiji leta 1905.

"Gre za besedilo, ki lahko deluje staro in zaprašeno, zanimivo pa je, kako z vprašanji okrog revolucije, komunizma, ravnodušnosti in odgovornosti posameznika postaja znova aktualno," je poudaril Horvat.

Pri postavitvi predstave so ustvarjalci izhajali predvsem iz vprašanj, ki se posamezniku zastavljajo v današnjem času, ki ga na vseh področjih zaznamuje kriza. Zanimalo jih je, kaj storiti, kam se obrniti in kakšna naj bo etična pozicija posameznika. "To besedilo se je izkazalo kot medij, skozi katerega lahko preverjamo vprašanja, ki nas mučijo in hkrati skušamo razumeti svet," je dodal režiser.

V predstavi je v ospredju lik Pelageje Vlasove, ki jo skrb za sina Pavla iz neuke, skromne matere in tovarniške delavke preobrazi v prvoborko proletarske revolucije. Po razlagi dramaturga Andraža Golca mater in sina druži ideologija, povezuje ju vera v obstoj nečesa velikega, kar presega posameznika. V igri je sin tisti, ki izobrazi mater ter jo uvede v svoj krog.

Brecht je v svoj najdaljši učni komad vpeljal okoli 30 oseb, ustvarjalci predstave pa so se odločili, da množico, ki naj bi zasedala oder, zmanjšajo na šest igralcev, v vlogo množice pa postavijo občinstvo. V predstavi bo kot mati, ki jo prevzamejo revolucionarne ideje, nastopila Nataša Barbara Gračner, ob njej pa bodo na odru še Radko Polič, Uroš Fürst, Aleš Valič in Klemen Slakonja. V zasedbi je tudi Jurij Zrnec, ki pa se je nedavno ponesrečil. Do njegovega okrevanja ga bo v predstavi nadomeščal Lado Bizovičar.

Predrevolucionarno vzdušje igre, prostor in čas, je Marko Japelj scensko oblikoval s pomočjo izbranih simbolov, znakov, idej, ideologij in faktov. Z njimi je med drugim želel poudariti, da se določene stvari skozi zgodovino ciklično ponavljajo.

Prevajalka Urška Brodar je poudarila, da je jezik učnega komada, kar je sicer značilno za Brechta, navidezno preprost, zaznamuje pa ga prav posebna dinamika. Poleg govorjenega besedila so v predstavo vključeni tudi songi.

Za glasbo v predstavi Mati je poskrbel Drago Ivanuša, kostume je oblikovala Belinda Radulović, nad jezikom je bdela lektorica Tatjana Stanič, luč pa je oblikoval Pascal Merat.