Eifman slovi po eksperimentalnih in drznih interpretacijah klasičnih del. Sodobni ruski koreograf se je klasičnih zgodb začel lotevati že v 80. letih preteklega stoletja, od tedaj pa jih nadgrajuje z vedno novimi plesnimi izrazi.
Bratje Karamazovi so prva predstava, s katero je Eifman v devetdesetih pričel niz baletnih uprizoritev z literarno podstatjo. Predstavo so premierno uprizorili leta 1995 in z njo poželi velik uspeh, Eifman pa je takrat izjavil, da je prav ta balet njegova najboljša stvaritev.
"Moje prizadevanje in težnja je gledališče, odprto čustvenim izkušnjam. Svoj svet ustvarjam s kreacijami skrivnosti, v katerih značaji živijo in delajo po mojih pravilih. Ljubim svoj kardiogram, ritem bitja svojega srca z vsemi njegovimi izbruhi, šokom, vrhunci in padci," je ob predstavi zapisal koreograf.
Predstava temelji na literarni predlogi istoimenskega dela Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. V romanu o treh bratih Karamazovih in uboju njihovega očeta pisatelj obravnava ključna moralna in filozofska vprašanja, denimo vprašanje o Bogu, o dobrem in zlem ter vprašanje človekove krivde in svobode.
Eifmanov balet sicer ohranja poetičnost in filozofijo Dostojevskega, hkrati pa zgodbo predstavlja s sodobnega stališča. Balet pa bo spremljala glasba Musorgskega, Wagnerja in Rahmaninovega.
STA, 9. 9. 2013
Balet Bratje Karamazovi zadnja predstava 61. Ljubljana festivala
Festival Ljubljana, Boris Eifman