Po začetnem sobivanju s Prvim programom Radia Slovenija in nekajurnem predvajanju dnevno se je Program Ars leta 1991 razrasel v 24-urni program. Raste tudi danes, predvsem vsebinsko in lahko bi mu rekli tudi zatočišče ali stičišče za zahtevnejše poslušalce …

"Gre za poseben program v slovenskem medijskem prostoru: za kulturno-umetniški program!" pove odgovorna urednica Programa Ars Ingrid Kovač Brus. "Pripravljamo veliko lastne produkcije, radijske igre, obsežen literarni program, koncerte – s posebnimi glasbenimi cikli, ki potekajo v živo, ob tem poročamo o vseh pomembnejših kulturnih, znanstvenih in umetniških dogodkih doma in v tujini. Sodelujemo tudi širše, z mnogimi kulturnimi in umetniškimi institucijami v naši državi in njihove dogodke posredujemo poslušalcem doma in na vseh koncih sveta. Ob tem je skoraj enako pomembno naše sodelovanje znotraj EBU-ja, to je zveze evropskih postaj, kamor vsako leto posredujemo najbolj kakovostne umetniške izdelke slovenskih ustvarjalcev predvsem s področja glasbe in smo s tem pomemben promotor ustvarjanja slovenskega radia v tujini. Aktualnim vprašanjem se ne izogibamo, ampak ob njih gojimo kulturen dialog, misli pa si izmenjujemo na umirjen, pa čeprav včasih kritičen način."

Izkustveno in vsebinsko se dopolnjujejo s Prvim in Drugim programom (Valom 202) Radia Slovenija, na oba poskušajo pretočiti čim več kulturnih vsebin. Domet obeh programov je širši od radia Ars, zato lahko s predstavitvijo določenih dogodkov skozi kulturno-umetniške vsebine na omenjenih programih nagovarjajo večji krog poslušalcev. Kultura pa je povsod, zato sodelujejo še z informativnim programom in obema regionalnima programoma – koprskim in mariborskim, z izmenjavo vsebin se povezujejo tudi s slovenskima programoma v Trstu in Celovcu.

V letošnjem jubilejnem letu vam iz svojega bogatega arhiva ponujajo jagodni izbor oddaj in posnetkov, nastalih v desetletjih našega delovanja, pa tudi nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa in s katerimi se sprašujemo o vlogi Programa Ars v hitro spreminjajočem se času in svetu.

Praznično jubilejno leto so popestrili tudi z različnimi kulturnimi dogodki, ki so se v prvih mesecih letošnjega leta že zgodili ali ki jih pripravljajo v bližnji prihodnosti. Izpostavljajo pomembnejše:

Na začetku januarja je v Studiu 1 zvenela in nagovarjala nova zvočna knjiga Draga Jančarja – To noč sem jo videl, 15. januarja je sledilo odprtje letošnjega koncertnega cikla Jazz Ars All Stars, z zasedbo Adam Klemm Banda v prenovljeni Cukrarni.

Prav poseben, zgodovinski dogodek se je zgodil 9. februarja, ko je Emilija Soklič Programu Ars poklonila dragoceni magnetofonski trak, s prav tako dragoceno vsebino – znamenitim posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta pred kulturnim molkom leta 1941, ki je iznajdljivo in spretno delo snemalca Rudija Omote. Pretresljivo in zanosno, z vero v boljše čase, na njem zveni pesem Lipa zelenela je, trak pa je zdaj dobil ustrezno varovano mesto za dolgoročno hrambo v enem od radijskih arhivskih depojev. Glasbene posnetke iz leta 1941, govorne posnetke pričevalcev iz leta 1981 ter pogovor glasbene urednice Brigite Rovšek z gospo Emilijo Soklič, ki je nastal ob predaji posnetka, si lahko poslušate v oddaji Zborovski panoptikum, ki je bila na sporedu 11. februarja letos.

Koncerti, ki jih v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni prireja urednik za džez Hugo Šekoranja, se vrstijo tudi celotno letošnje jubilejno leto: februarja je s projektom, posvečenim Mojmirju Sepetu, nastopil pianist Marko Črnčec, 26. marca boste lahko prisluhnili zasedbi Moonlight Sky, 16. aprila bo nastopila Nina Strnad, 7. maja kvartet džezovskega glasbenika Georgea Garzoneja z Lenartom Krečičem, 19. maja bo sledil trio Gregorja Ftičarja, za konec pomladne sezone – 4. junija pa bo na koncertu, posvečenem legendarnemu Waynu Shorterju, nastopil še Big Band RTV Slovenija, pod vodstvom švedskega dirigenta Matsa Holmquista. V sodelovanju z ljubljansko Dramo in v okviru cikla Ars in Drama je marca novo ploščo Obarvana predstavila Mia Žnidarič, 2. aprila ji bo sledila skupina Bossa de Novo.

Koncerti, ki jih lahko spremljate v živo ali prek radijskih valov in videoprenosov, se bodo nadaljevali v jesenskih mesecih.

Nadaljujejo pa tudi z orgelskimi koncerti. Orgle so kraljica inštrumentov, Obiski kraljice v živo so po oddaji o orgelski glasbi, ki je na sporedu ob nedeljah zvečer, poimenovali tudi koncertni cikel. Letos so si ga zamislili z enim samim, a zelo posebnim orgelskim recitalom, ki bo 9. novembra v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Na njem se bo z džezovskimi improvizacijami ter lastnimi kompozicijami predstavila mednarodno uveljavljena nemška džezovska organistka Barbara Dennerlein.

"Džez je zame sinonim za svobodo," pravi. "(…) osvoboditev pred predsodki in diskriminacijo, osvoboditev pred omejitvami in pravili. To je moja lastna definicija džeza, ki jo želim posredovati poslušalcu – ne glede na to, ali je mlad ali star, ali je tradicionalist ali modernist, ljubitelj džeza ali nedžeza …"

In kakšen program bo izbrala za Ljubljano?
"Sama zelo veliko komponiram, ker je to zame zelo pomembno – da lahko igram in izražam stvari, ki jih drugi umetniki z že obstoječimi kompozicijami ne morejo," pravi. "Moja glasba je namreč zelo posebna in tudi pišem zelo raznovrstno. Kot sem že omenila, ima vsaka moja skladba komponirane, zapisane dele, pa tudi prostor za svobodno improvizacijo. Torej, vedno gre za mešanico komponiranih in improvizacijskih delov. To seveda ni strogo ločeno, v resnici prav ta preplet res naredi glasbo. To je tako kot pri orkestru, no, to mogoče ni dobra primerjava; na primer tako kot pri big bandu, kjer je zaradi velike zasedbe veliko notiranega, določenega. In tako je v principu tudi pri orglah v cerkvi – napišem, aranžiram, a tako, da zapisano kliče k improvizaciji, tako je to pri meni. Včasih so daljši zapisani deli skladbe, včasih pa so daljše improvizacije, odvisno, navadno se odzivam zelo spontano – ko vidim, kaj se dobro sliši, se odločim. V glasbo, ki jo bom izvajala v Ljubljani, pa bom uvedla tudi poslušalce na koncertu in posamezna dela napovedala. Vsako skladbo bom malo obrazložila, morda bom povedala tudi kaj o inštrumentu in prav glede na glasbilo, ki ga bom imela na razpolago, bom presodila, kakšen program bom izbrala."

A to še zdaleč ni vse. Osrednji dogodek – Gala koncert ob 60-letnici Arsa (ki je hkrati uvodni koncert ciklusa Kromatika), v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom RTV SLO ter v neposrednem prenosu, bo 14. septembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Zasnovali so ga s koncertnimi predlogi Programa Ars in tudi z nekaterimi dramaturškimi dodatki. Režiserka prireditve bo Špela Kravogel, kratko poetično linijo, ki reflektira tudi na poslanstvo Programa Ars, bo izbral Gregor Podlogar.

Ker je Program Ars ustvarjalen kolektiv, ki ne samo govori in razmišlja o umetnosti, ampak so tudi sami del umetnosti, so naročili novo, uvodno delo pri skladatelju Maksu Strmčniku Concertino za fuero in druga srednjeveška glasbila, orgle in orkester, pri katerem bosta kot solista nastopila interpret na starih glasbilih Janez Jocif in organistka Polona Gantar. Koncert se bo nadaljeval s Koncertom za violino in orkester Lucijana Marije Škerjanca, pri katerem bo kot solistka nastopila letošnja nagrajenka Prešernovega sklada violinistka Lana Trotovšek.

V drugem delu koncerta bo izvedena zmagovalna kompozicija mednarodne skladateljske tribune Rostrum iz leta 2015 – skladba za orkester slovenskega skladatelja Mateja Bonina, z naslovom Cancro, ki je najvidnejše in najvišje uvrščeno slovensko delo na tej osrednji svetovni radijski tribuni posnetkov nove glasbe, na kateri vsako leto sodeluje tudi Program Ars. Gregor Pirš, urednik uredništva za resno glasbo na Programu Ars dodaja, da programska zasnova slavnostnega jubilejnega koncerta nikakor ni bila lahka naloga.

Pred osrednjim koncertom 14. septembra, pa tudi trije "predtakti":

• 1. septembra – odprtje razstave plakatov Ars 60 z natečaja študentov ALUO-ja,
• 2. septembra – neposredni prenos dramatiziranega dela V zali Ivana Tavčarja (od pisateljeve smrti letos mineva 100 let) ter
• 3. septembra – podelitev 32. Arsove lastovke, v Cankarjevem domu.

S koncerti ob Arsovem jubileju je zastopana tudi komorna glasba. "Takoj po začetku epidemije smo aprila 2020 začeli izvajati koncerte v Komornem studiu in poslušalcem omogočili redko glasbeno izkušnjo muziciranja iz radijskega studia kot koncertne dvorane, z radijskimi komornimi koncerti in pogovori z glasbenimi umetniki nadaljujemo tudi v letu 2023, ko bomo pripravili šest izbranih koncertov v Komornem studiu," pove urednica za komorno glasbo Tjaša Krajnc.

Izmed glasbenikov, ki bodo nastopili, omenimo: duo saksofonista Miha Rogine in pianistke Sae Lee, trio Le Phenix s kljunastimi flavtami z glasbo od renesanse do poznega baroka, kvartet Sensibile s starejšo in sodobno glasbo, kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja, ki bo predstavil razvojo glasbo za kitaro, in trio sopranistke Andreje Zakonjšek Krt, klarinetista Jurija Hladnika in pianistke Mateje Hladnik z glasbo iz obdobij romantike. V sredo, 27. novembra, ob 19.30 pa bodo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije izvedli koncert godalnega seksteta izvrstnih slovenskih glasbenikov, ki bodo predstavili izjemen spored del Vita Žuraja, Erwina Schulhoffa in Arnolda Schönberga.

Praznično leto na Programu Ars bodo v pomladnih mesecih obeležili še s predstavitvijo cikla zvočnih knjig Pomladni dan Cirila Kosmača in Potopimo Islandijo Borisa Kolarja, Mojo zgodbo Evgena Carja prav zdaj predvajajo v oddaji Odprta knjiga, s predpremierami radijskih iger, z maturitetnimi branji, dogodki v okviru cikla Ars teatralis, posameznimi dogodki iz projekta B-Air, prenosi koncertov s festivalov Radovljica in Seviqs Brežice ter Arsoteko, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko kinoteko, ki letos prav tako praznuje 60 let delovanja. V pripravi so tudi: dokumentarni film Ars 60, Zbornik Ars 60 in Natečaj za najboljši plakat Ars 60.

Čas za praznovanje torej, pa tudi za prijeten in aktiven razmislek, kako naprej oz. kako različnim generacijam poslušalcev ponuditi čim bolj ravne poti do Arsovega programa, tudi prek tako imenovanih novih medijev oz. družbenih omrežij – v prihodnost, ki naj bo svetla in optimistična.