Po besedah prvega poklicnega igralca APT in enega izmed soavtorjev predstave Ravnohriba gre za nadaljevanje vzpostavljanja gledališča, kot ga z Matjažem Bergerjem uvaja APT. Po Ravnohribovi presoji je Calvino eden najpomembnejših avtorjev 20. stoletja, uprizoritev pa je logična pot in logično nadaljevanje njihovega zastavljenega dela.

Podvig, pri katerem poleg Ravnohriba sodelujejo Petra Govc, Nana Milčinski, Nina Rakovec, harmonikar Marko Hatlak, alpinista Viki Grošelj in Reinhold Messner, Miranda Caharija, Irena Yebuah Tiran, Leticia Slapnik, Peter Penko, konjeniki ter še vrsta soustvarjalcev, je delo več avtorjev, dosledno pa so izhajali iz zasnove, da je gledališče kolektivno dejanje, je še povedal Ravnohrib.

Kot je pojasnil ravnatelj APT Berger, je Paradigma Italo Calvino "gledališki gestus" in poklon izjemnemu avtorju minulega stoletja, pri katere, gre za svojevrstno sekanto etike in estetike ter fikcijo, v kateri sta gledališče in njegov jezik našla "strahovit" izziv. Zastavlja se vprašanje, ali je mogoče govorico, pisavo in izum označevalca spremeniti v polje označevanja.

V predstavi nastopa niz izjemnih, tako Berger, avtorjev, njihova naloga pa je, da Calvina v slovensko gledališko kulturo pripeljejo skozi sodobno uprizoritev, ki se, medtem, ko stavbo in osrednje prizorišče APT prenavljajo, dogaja v skladiščih Krke.

Delo italijanskega, na Kubi rojenega novinarja, misleca, pisca kratkih zgodb in romanov ter komunista Itala Calvina (1923-1985) Nevidna mesta prinaša domišljijski zapis pogovorov med vladarjem Kitajske iz 13. stoletja Kublaj Kanom in evropskim raziskovalcem Marcom Polom. Kot je poudaril Ravnohrib, pa delo prinaša tudi nadčasne razmisleke o družbi in trku civilizacij.