Čeprav tudi letos kazalniki niso spodbudni, pri Asociaciji ugotavljajo, da kljub zahtevnim pogojem sektor še vedno kvalitetno zagotavlja javni interes v kulturi. Od odločevalcev, ki pripravljajo spremembo kulturnega modela pa je odvisno, ali bo doživel razvojni preboj.
Pri analizi stanja v kulturi so uporabili zadnje dostopne podatke iz leta 2015. Razkorak med gibanjem splošnega proračuna tega leta (ki je zrasel za dobre 3 odstotke) in proračuna za kulturo (ki je v istem letu padel za dober odstotek) se nadaljuje. Kulturni sektor torej beleži največji rez po letu 2012.
NVO v kulturi so bile v proračunu zdesetkane že v letih 2012 (25 odsotni rez) in 2014 (15 odsotni rez), tako da dvig sredstev v letu 2015 (vizualne umetnosti 13.68%; samostojni ustvarjalci 11.72%; mediji in avdiovizualna kultura 13.78%) stanje zgolj uravnavajo na prejšnji nivo. MK za ustvarjalnost NVO namenja le še okoli 4.5 milijone evrov. Od tega je največ - 1.66 milijona evrov namenjenih programom in projektom NVO na področju glasbe. 1.54 milijona evrov je namenjeno uprizoritvenim umetnostim, vizualne prejmejo dober milijon, intermedijske pa pol milijona.
Delež proračuna za kulturo občin je v letu 2014 znašal 9.97%, v 2015 pa padel na 6.66%. Čeprav iz dostopnih podatkov ni možno natančno slediti razrezu za NVO, ocenjujejo, da se je znižal iz 1.40% na 0.87%. Delež sredstev je torej prepolovljen. To je še posebej zaskrbljujoče ob siceršnjem dvigu proračunov občin. Centraliziranost sredstev, ki jih MK namenja kulturi, je do leta 2007 upadala in nato stagnirala do leta 2010, ko opažajo porast centraliziranosti sredstev za kulturo, ki je spet na ravni leta 2002.
NVO v kulturi žanjejo uspehe v črpanju EU sredstev
NVO se ne zanašajo zgolj na prihodke iz državnih in občinskih proračunov, saj so zelo uspešne pri pridobivanju evropskih projektov. Po podatkih CED Slovenija je bilo v letu 2015 na programih MEDIA in Kultura uspešnih 62 projektov s strani 37 prijaviteljev, pridobljena sredstva pa so močno porasla iz dveh milijonov evrov v letu 2014 na 2.9 milijona leto kasneje.
V Sloveniji poznamo dve najpomembnejši obliki davčnih olajšav za zasebna vlaganja v kulturo: olajšava od davka na dohodek pravnih oseb (0.3% za vse dobrodelne organizacije in dodatna 0.2% samo za kulturo in humanitarne organizacije) ter t.i. dohodninske donacije.
Pri davku na dohodek pravnih oseb že od leta 2009 beležimo padec zbranih sredstev. Za dohodninsko donacijo (t.i. 0,5% za NVO) se je leta 2015 odločilo 416,067 (27.5%) zavezancev. Od 4,814 prejemnikov jih je 370 iz kulture (7%). Kultura je torej zbrala 174,514 evrov (oziroma 14,271 donacij).
Samozaposleni: slaba socialna slika, a veliko ustvarjalnosti
Do leta 2012 je skupno število samozaposlenih in tistih, ki jim država zaradi izkazane odličnosti plačuje socialne prispevke, upadalo. Rahel porast se začne beležiti šele leta 2014. Za primerjavo: leta 2008 je država prispevke plačevala 1470 samozaposlenim, leta 2014 1570, pri čemer je skupno število samozaposlenih padlo (2436 leta 2008 in 2291 leta 2014).
Delež samozaposlenih, ki živijo pod pragom revščine, se je v letih 2009-2011 gibal med 27 in 30%. Med samozaposlenimi je po podatkih nedavne raziskave Nacionalnega sveta za kulturo 52% žensk in dobrih 47% moških. Povprečna starost se giblje med 45 in 50 let. 21% jih ima partnerja, ki je prav tako samozaposlen v kulturi. Približno 75% ima višjo ali visoko izobrazbo. Več kot 70% jih živi v Ljubljani. Manj kot polovica jih ima na voljo poslovni prostor. Več kot polovica ne zasluži deset tisoč evrov bruto letno.
Med najpomembnejšimi razlogi, da so se odločili za status, tretjina navaja, da niso imeli druge možnosti, 20% jih meni, da je v naravi umetnosti, da deluje izven institucij, 18% pa vidi v tem privlačnost svobodnega poklica. NVO so po podatkih raziskave rednejši plačnik samozaposlenih kot javni zavodi ali podjetja. Za več kot tretjino vprašanih so javne subvencije najpomembnejši vir preživetja. Samozaposleni si bolniško vzamejo zgolj za vsak deveti dan bolezni. Najpogostejše bolezni so povezane z delom.
Prenova kulturnega modela: potreben bo dialog in študije
Ministrstvo za kulturo je začelo s prenovo kulturnega modela. V Asociaciji ocenjujejo, da so za zdaj izhodišča generična in zgolj ugotavljajo situacijo na terenu. V delu, kjer materiali opisujejo NVO in samozaposlene, je za zdaj veliko površnih ugotovitev. Ključni izhodišči sta ustanovitev Agencije za umetnost in prenova Kulturniške zbornice Slovenije.
Glede agencije v Asociaciji menijo, da dokler o tem ni spisanih resnih študij in opravljen strokoven posvet (ki ga bodo v Asociaciji organizirali v prihodnjih mesecih), vpeljava te institucije, ki bo povsem spremenila razmerja v kulturi, ni mogoča. Vemo le, da nekateri domači primeri agencij pričakovanj strokovne javnosti še zdaleč niso izpolnili in so zgolj primer slabe prakse. Pri Asociaciji pričakujejo, da bodo predlagatelji agencije ponudili resno študijo tovrstne ureditve. Agencija je nesmiselna, če želijo z njo ustanoviti od vseh pozabljen institut za getoiziranje neprilagojenih subjektov.
Z MK se strinjajo v njihovi ugotovitvi, da Kulturniška zbornica Slovenije ne deluje. V Asociaciji smo že pred leti predlagali njeno prestrukturiranje v inštitut za raziskovanje in monitoring kulturnih politik. Na tem še vedno vztrajamo, saj menimo, da gre predlog ministrstva v smer organiziranja zbornice po modelu zdravniške in odvetniške zbornice. Ta predlog je ponovno obsojen na neuspeh, saj umetnost nima in ne more imeti svojega poklicnega kodeksa, na podlagi katerega bi se organizirala.
Pri Asociaciji menijo, da je nujno, da novi kulturni model NVO in samozaposlene prepozna kot javnemu sektorju enakopraven del umetniške in kulturne produkcije. Zato jim mora nov pristop v kulturni politiki omogočiti stabilno financiranje. Prav tako pričakujejo resen premislek glede samozaposlenih, saj menijo, da so do sedaj spisane trditve MK nesprejemljive. Pravico do plačila prispevkov ne vidijo kot breme proračuna, temveč kot spodbujevalni ukrep za razvoj umetniške kariere. Nujno je potrebno razmisliti tudi o uvedbi karierne dinamike in drsnega statusa. Predvsem pa pričakujejo, da bo novi kulturni model prepoznal do sedaj že spisane ideje, predvsem tiste, ki so nastajale v dialogu s stroko v okviru dialoških skupin za NVO in samozaposlene.
Asociacija v letu 2016 in načrti za prihodnost
Asociacija je zagovorniška in servisna organizacija na področju NVO in samozaposlenih in kot takšna je v letu 2016 dosegla nekaj pomembnih premikov.
S spremembo krovne zakonodaje so naredili korak naprej pri upravljanju zasebne infrastrukture, v kateri se izvaja program v javnem interesu. Na tak način so rešili grozeče zaprtje Stare mestne elektrarne, kjer letno vadi in nastopa več deset NVO in na stotine samostojnih ustvarjalcev. Zavedajo se, da bo potreben še korak naprej, in sicer zagotoviti ustrezna sredstva za vzdrževanje tovrstne javne kulturne infrastrukture.
Asociacija je uspela opozoriti, da zagotavljanje sorazmernega plačila samozaposlenih in delavcev v javnem sektorju ne more potekati na plečih najranljivejših delov kulture. Dokler za njihovo delo v NVO država ne predvidi ustreznih sredstev, so rešitve iz ZUJIK-a le prazna črka na papirju.
Veseli jih, da so uspeli v dialogu z Zvezo kulturnih društev Slovenije razmisliti o diferenciaciji subjektov, ki izvajajo ljubiteljsko in poklicno kulturo, saj menijo, da je to nujno izhodišče vseh zakonskih sprememb.
Na ustavnem sodišču so dosegli ukinitev pripisovanja fiktivnih dohodkov samozaposlenim. Spomnimo, država je tistim, ki ne dosegajo 75% bruto minimalne plače pripisovala višji prihodek, ki je samozaposlenim onemogočal dostop do socialnih transferjev. Dokler ministrstvo za delo ne predlaga zakonodajne spremembe, bodo morali samozaposleni to pravico še vedno uveljavljati individualno, vseeno pa so dosegli zaščito najšibkejšega dela samozaposlenih. Kljub temu je njihov cilj izboljšanje pogojev do te mere, da zatekanje v socialne transferje ne bo potrebno.
Lanskoletna sprememba Uredbe za samozaposlene se je reforme statusa lotila na napačnem koncu. Status je potrebno posodobiti, a ne tako, da cilj prenove postane zmanjšanje števila ustvarjalcev v kulturi. Z uspešno koordinacijo Asociacije se je mobilizirala celotna kulturniška javnost (stanovska društva, sindikati, javni zavodi, lokalne skupnosti). Zaradi javnega pritiska je ministrstvo zrahljalo določene kriterije ter v letošnjem letu sledilo priporočilu državnozborskega odbora za kulturo ter imenovalo ekspertno skupino za preučitev meril za ponovno odprtje uredbe. Seveda ostaja odprto vprašanje, ali bo ministrstvo sledilo priporočilom skupine.
V času gospodarske rasti in ob dogovorih vlade s sindikati o sprostitvi nekaterih varčevalnih ukrepov pričakujejo, da se bo ustavilo tudi zniževanje standardov v kulturi. Priložnosti vidijo tudi znotraj predloga novega kulturnega modela. Ministrstvu za kulturo tudi tokrat ponujajo roko pri dialogu o potrebnih spremembah.