Umetnici uporabljata interdisciplinarne prakse, posegata po delih drugih, si prisvajata in spreminjata, aktualizirata zgodbe iz preteklosti, katerih "repi" ne počivajo. Obe uporabljata vizualne prijeme, tekst ter podrobnosti iz preteklosti prevajata v sodoben umetniški jezik, v središču katerega so medčloveški odnosi obremenjeni s kolonialno zgodovino, pozabljenimi in skritimi dogodki, vgrajenimi v naše sodobne identitete.

S spretnim povezovanjem zgodovinskih obdobij in geografskih prostorov nakazujeta, iz česa je sestavljena sodobna družba, dosegata ideosinkratično likovno in verbalno žensko govorico, ki kliče po sogovorniku, je ob razstavi zapisala Sandra Križić Roban.

Branje Ane Čavić in performativno predavanje Neje Tomšič bo 1. marca spremljala tudi predstavitev fotografskih knjig umetnic. Razstava bo odprta do 8. marca, so sporočili organizatorji.

Ana Čavić (1979) je vizualna umetnica, umetnica performansa, pesnica in raziskovalka. V svoji interdisciplinarni umetniški praksi deluje v različnih poljih in medijih, kar vključuje papir, umetniške publikacije, digitalno animacijo poezije in izvajanje poezije oziroma pripovedovanje. Med drugim je ustvarila serijo Izrezana poezija v tehniki izrezovanja papirja, ki deluje kot vizualna poezija, in serijo kolažev, ki reinterpretirajo ženske like iz mitov, legend, bajk in književnosti. Lani je objavila knjigo umetnika Mythopeias.

Neja Tomšič (1982) je vizualna umetnica, ki pri svojem delu uporablja risbo, video, poezijo in performans. V zadnjih nekaj letih na mednarodni ravni izvaja projekt Čaj za pet: Opijske ladje, v katerem je združila keramiko s pripovedovanjem o petih opijskih ladij, kar se nanaša na zgodovino trgovine z opijem in čajem v drugi polovici 18. in v 19. stoletju na Kitajskem. Za knjigo umetnika Opijske ladje je prejela nagrado za najboljšo slovensko knjigo umetnika in nagrado Slovenskega knjižnega sejma. Je tudi članica umetniškega kolektiva Nonument.