Na kratko o predstavi in avtorju…
Zgodba o dvojčkih, ki sta ukanila Vraga, gotovo ni neznana v evropski literaturi, a njena tokratna priredba izvira iz afrokubanske legende, zato s sabo prinaša drugačne barve sveta. Lutkovno preobleko ji je nadel René Alberto Fernández Santana, eden najvplivnejših kubanskih avtorjev in umetniški vodja lutkovnega gledališča v Matanzasu (Kuba), v kraju, kjer je afriška kulturna dediščina še posebej prisotna. Z njo Matanzas preveva tudi duhovno izročilo, v katerem je Santana, kot pravi, »našel vse tiste podobe, ki so obogatile […] predstavo o značajih, ki živijo v dveh resničnostih: v trenutni, tisti z […] ulic, sosesk, parkirišč in mostov, ter v magični, ki jo predstavljajo scenariji, garderobe, ličila, maske, slike in lutke.« Ibo in Idobe, dvojčka, ki v jorubski mitologiji predstavljata eno od naravnih moči, sta v lutkovni igrici Renéja Fernándeza Santane razposajena in sladkosnedna otroka, ki se podata na pot, polno pustolovščin in čarovnij. Vraga, ki je porušil naravni red in ustanovil svoje kraljestvo, lahko razorožita zato, ker sta po otroško radovedna in predrzna. Toda ne premagata ga s silo, njuna posebna moč se skriva v iznajdljivosti in šaljivi preprostosti, ta pa se Zlodejčka dotakne tako telesno kot umsko. Obenem je to tudi zgodba o enakosti in različnosti, saj dvojčka, ki sta enaka, vendarle razmišljata vsak s svojo glavo. To je pripoved o silah narave in obenem zgodba o močnih in šibkih, dobrem in zlu, lepem in grdem, redu in neredu, modrosti in nevednosti. Ne nazadnje pa je to tudi pripoved o odraščanju.

Kdo so Dvojčka in Vrag (Los Ibeyis y Diablo)…
Dvojčka in vrag je delo, ki na Kubi uživa veliko popularnost in je pogosto sestavni del repertoarja lutkovnih skupin na Kubi in po svetu. Motiv lutkovne igre je vzet iz ustnega izročila afrokubanske kulture, v kateri dvojčka predstavljata  nemirnega, otroškega duha, ki je simbol za vse začetke, npr. rojstva bitja, kaljenje rastlin ipd. Ker obenem kot dvojčka predstavljata tudi dvojnost, je zanju značilno tudi, da sta navihane in igrive narave, ki je včasih prav nadležna. Lutkovna igra začne zgodbo pripovedovati od njunega rojstva, ko dvojčka Ibo in Idobe prvič ugledata svet, se srečata drug z drugim in ugotovita, da sta brata. Trenutek prijateljskega in prijaznega sveta se kmalu poruši, prestrašene živali bežijo z gore, kjer je zavladal Vrag, ki nima usmiljenja do nobenega živega bitja. Ibo in Idobe se v boj z Vragom podata kot v pustolovščino ter ga uspeta kljub svoji šibkosti  premagati. In ker jima to uspe prav s pametjo in zvijačnostjo, se izkaže, da je tudi zlo le ena spremenljivih oblik, ki ga je mogoče z obilo dobre volje izničiti.

Avtor je motive afrokubanskega patakija spretno uporabil  v lutkovni igri, ki v univerzalnem jeziku spregovori o močnih in šibkih, dobrem in zlu, grdem in lepem, redu in kaosu, vojni in miru, pameti in nevednosti. Zgodba je pripoved o rasti prijateljskega odnosa in o otroški naivnosti, ki se poda na pot pustolovščine, a zaradi pameti in prijateljstva uspe zmagati. Je zgodba o močnih, ki zaslepljeno stavijo zgolj na svojo moč in izgubijo. In je zgodba o tem,  da v svetu, kjer se je ravnovesje porušilo ni mogoče živeti.

Avtor je René Alberto Fernández Santana (Matanzas/Kuba, r. 1944)…
René Alberto Fernández Santana, umetniški vodja, oblikovalec, koreograf in dramaturg je eden najvidnejših kubanskih gledaliških predstavnikov sodobne Kube. Za svoje umetniško ustvarjanje je prejel številne kubanske in mednarodne nagrade in priznanja. Med dobljenimi priznanji lahko naštejemo nagrade kot npr.: Por la Cultura Nacional, Nicolás Guillén, Raúl Gómez García, Por el Tricentenario de Matanzas, Premio Nacional de Teatro 2007, Premio Maestro de Juventudes 2007, častno nagrado Omar Valdés, medalji Alejo Carpentier in Jesús Menéndez ter različne nagrade iz natečajev doma in v tujini.

Avtor je ustanovitelj in predsednik Mednarodne delavnice lutkovnih gledališč (Taller Internacional de Teatro de Títeres), ki se bienalno odvija v mestu Matanzas. Kot eden pomembnejših ustvarjalcev na področju gledališča za otroke in mlade je tudi član Nacionalnega sveta scenskih umetnosti (Consejo Nacional de las Artes Escénicas), Zveze pisateljev in umetnikov Kube (Unión de Escritores y Artistas de Cuba) in profesor-ustanovitelj Šole predavateljev umetnosti v Matanzas (Escuela de Instructores de Arte de Matanzas), svoje znanje na področju tehnike in umetnosti animacije pa posreduje na številnih domačih in mednarodnih delavnicah. Je tudi avtor strokovnih knjig o lutkarstvu. Danes v gledališču Papalote (Matanzas, Kuba) deluje kot umetniški vodja, direktor gledališča in režiser.

Od leta 1964, ko je začel kot dramaturg, je napisal okoli 200 del (tako izvirnih kot predelav), večinoma namenjenim otrokom, pri katerih izstopajo štiri glavne poteze: problematika otrok izgubljenih v družbi, predelava klasičnih del, obravnava motivov afrokubanskega izročila in teksti za klovne. Njegova dela so bila objavljena pri kubanskih in tujih založnikih (Španija, Čile, Mehika, Francija, Kolumbija) in pogosto sestavljajo repertoar večine kubanskih lutkovnih skupin. Sodeloval je na različnih festivalih, natečajih, dogodkih. Njegove predstave so gostovale na Poljskem, v Venezueli, Franciji, Jugoslaviji, Rusiji, Mehiki, Švici in večkrat v Španiji, kjer z gledališčem Arbolé (Zaragoza) sodeluje tudi kot pisatelj in režiser. Po njem se imenuje tudi katedra dramskih študij univerze v Matanzasu.

Režiserka in prevajalka Ana Krauthaker (Jesenice, 1975)…
Je študirala radijsko in gledališko režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je debutirala z gledališko predstavo H. Achternbusch: Susn. Od leta 2001 sodeluje z Uredništvom 3. programa Radia Slovenije kot režiserka, nekatere njene radijske igre so bile nominirane za mednarodna festivala Prix Europa (2005, 2007) in Prix Ex Aequo (2008, 2010).  Leta 2005 je kot žirantka sodelovala na mednarodnem festivalu Prix Europa v kategoriji radijska igra. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala tudi ruski in španski jezik s književnostma, zato deluje tudi kot prevajalka, avtorica priredb in strokovnih prispevkov.

Likovnica Maja Šubic (Kranj, 1965)…
Hči priznanega slovenskega slikarja in grafika Iveta Šubica. Študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, 1990 diplomirala pri prof. Emeriku Bernardu. Po akademiji se je začela intenzivneje ukvarjati s freskoslikarstvom in knjižno ilustracijo. S pravimi freskami bogati fasade tako posvetnih kot tudi sakralnih prostorov. V tej tehniki je zadnja leta v obliki »prenosnih fresk« (prava freska na kamnu lehnjaku kot nosilcu) upodabljala dnevnik Charlesa Darwina Potovanje na ladji Beagle in tako ilustracijo na svojevrsten način v širšem umetniškem konceptu prenesla tudi v galerijske prostore. 2006 so v Darwinovem rojstnem mestu Shrewsbury z njeno razstavo otvorili vsakoletni Darwinov festival, leta 2009 je ob 200-letnici Darwinovega rojstva naslikala veliko fresko v vhodni avli oddelka za biologijo na sloviti deški šoli Shrewsbury school, ki jo je obiskoval Darwin.Veliko se posveča knjižni ilustraciji. Ilustrirala je preko 20 samostojnih knjižnih izdaj, redno objavlja v najvidnejših slovenskih otroških in mladinskih revijah. Njena velika strast je proučevanje narave, predvsem živali, zato se na to temo poleg upodabljanja večkrat loteva pisanja poljudnih besedil in raznih didaktično usmerjenih ugank, ki jih objavlja predvsem v otroškem in mladinskem revijalnem tisku. Njeno ustvarjanje obsega tudi dela v akvarelni in grafični tehniki. Kot samostojna ustvarjalka živi in dela v Škofji Loki in Poljanah.