40. Teden slovenske drame

UTEMELJITEV IZBORA PREDSTAV

Moj čas se je v zadnjih sedmih mesecih obogatil z vznemirljivo izkušnjo ogleda gledaliških  stvaritev, ki so nastale na osnovi dramskih predlog slovenskih avtorjev in katerih selekcijo sem  imel čast opraviti letos. Slednja bo predstavljena že na štirideseti izvedbi TEDNA SLOVENSKE DRAME v Kranju.

V tem obdobju sem si ogledal 37 predstav. Če primerjam število letošnjih uprizoritev s tistim iz prejšnjih let, lahko potrdim mnenje moje predhodnice Alje Predan, da se po naraščanju števila postavitev slovenskih tekstov v repertoarjih slovenskih gledališč vse tja do leta 1992/93 v zadnjih petnajstih letih to število nekako ne spreminja in da je slovenska dramatika tako v inštitucionalnih gledališčih kot v drugih gledaliških hišah enakomerno zastopana. Kljub manjšemu številu uprizoritev, po mojem mnenju, to na srečo vendarle še vedno priča o potrebi po kontinuiranem monitoriranju družbe ter kritični refleksiji, ki se rojeva in razvija pri avtorjih in drugih ustvarjalcih ter znotraj izbir posameznih gledališč.

Pri kočljivem dejanju selekcije predstav, kakršno je bilo moje delo, pri katerem sem vendarle želel ohraniti primarno vlogo tekstovni izvirnosti, ne da bi pri tem seveda zanemarjal umetniško celovitost predstave, sem se torej držal merila, da izbiram predvsem znotraj slovenskih dramskih predlog in tekstov oziroma znotraj izrazito avtorskih režijskih branj v povezavi z estetsko inovativnostjo ali izrazito učinkovito priredbo ali dramatizacijo. V končni selekciji so prevladale  povečini novitete. Ob njih pa delo iz klasično moderne in delo iz moderno-avantgardne  slovenske dramatike ter dramsko delo, ki je nastalo po motivih komedije italijanskega avtorja iz 18. stoletja in se oblikovalo v avtentično sodobno dramsko stvaritev, ki nagovarja čas našega bivanja, danes in zdaj.

Če poskusim nakazati pot, ki jo kot odraz refleksije o družbeni stvarnosti vsebinsko zarisujejo predstave letošnje selekcije, ki se je udejanjala na temelju kvalitetnih predstav, katere, po mojem mnenju, povsem zadoščajo, nekatere pa tudi presegajo visoke estetske kriterije, bi lahko dejal, da se ta pot odraža predvsem v kritičnem reflektiranju nekaterih temeljnih trenutkov naše družbene in politične preteklosti, kot tudi v kritičnem poglabljanju sodobnega družbenega tkiva, v katerem je duhovno in socialno dostojanstvo posameznika postavljeno vse bolj pod vprašaj. Tako v novih dramskih delih kot tistih, ki sodijo v zakladnico slovenske klasično-moderne dramatike, izpisane tako v urbanem ali suburbanem kot v visokem pesniškem jeziku, se ne nazadnje pojavljajo tudi vprašanja o večnem boju med dobrim in zlim, vprašanja, ki reflektirajo arhetipske mite naše zavesti in spomina, poskuse preseganja teh, ter vprašanja glede postavljanja novih temeljev v razumevanju sodobnega sveta in človeka ... Na neki način se v predstavah soočamo s podobami družbe, ki je vpeta med kruto vsakdanjo postkapitalistično resničnostjo in spominom ter poskusom vzpostavljanja neke drugačne poti, na  kateri se posameznik bori za temeljno pravico do svojega dostojanstva in preživetja ter še vedno ohranja utopijo o možnosti odkrivanja novih razsežnosti.

Humor, ironično in avtoironično reflektiranje nekaterih slovenskih arhetipskih mitov, kritična refleksija o ksenofobnih dejanjih in misli ter drugih družbenih predsodkih, šarmantna glasbena izpoved iz pesniškega sveta ter hommage eni izmed temeljnih postaj v slovenskem gledališkem  iskateljstvu so pa teme, ki opredeljujejo spremljevalni program tedna slovenske drame.  

Ob nekaterih dognanih likovnih rešitvah, imenitnih glasbenih, kostumskih in vidnih dramaturških prispevkih ter ob nekaterih markantnih režijskih konceptih je v predstavah vloga igralca ter njegove osebne in igralske izpovedi nedvomno izrazita.

Poglobljene utemeljitve posameznih predstav v konkurenci ter v spremljevalnem programu bom podal v programski knjižici ob začetku festivala.