Otroci si bodo v štirih dneh lahko ogledali predstave Lutkovnega gledališča Ljubljana, Lutkovnega gledališča Maribor, Mini teatra, Teatra Papelito, Pripovednega gledališča gdč. Bazilike in Hiše otrok in umetnosti. Tokrat bodo lahko primerjali tudi dve uprizoritvi Žogice Marogice, ki sta nastali v ljubljanskem in mariborskem lutkovnem gledališču.
Lutkovni muzej je nastal kot plod skupnih naporov dveh institucij: Ljubljanskega gradu in Lutkovnega gledališča Ljubljana ter ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za kulturo in Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Odprtje Lutkovnega muzeja predstavlja pionirsko delo za slovensko lutkovno umetnost, saj lutkarstvo dotlej pri nas še ni doživelo strokovne obravnave. Poleg stalne razstave na Ljubljanskem gradu Podobe slovenske lutkovne umetnosti 1910-1990 muzej vzpostavlja celovito sistemsko skrb za področje slovenske lutkovne dediščine: slovensko lutkovno dediščino evidentira, dokumentira, zbira, hrani, ohranja, vrednoti in prezentira najširši javnosti skozi najrazličnejše projekte. Lutkovni muzej je v prvem desetletju pokazal in dokazal, da slovenski prostor potrebuje ustanovo, ki dodatno potrjuje pomembnost in izjemnost slovenske lutkovne umetnosti ter dediščine doma in v tujini.
V okviru Lutkovnega gledališča Ljubljana Lutkovni muzej hrani več kot 7000 kosov lutkovne dediščine (lutke in scenski elementi), nekatere najpomembnejše mejnike slovenske bogate lutkovne zgodovine pa predstavlja na stalni razstavi na Ljubljanskem gradu.
Ob obletnici Lutkovnega muzeja so stalno razstavo oplemenitili z novimi vsebinami. Ponosni so, da lahko prvič širši javnosti predstavili mojstrovine dveh velikih lutkovnih umetnic, ki sta v 50. letih 20. stoletja postavili nova merila in utrdili umetniški nivo Lutkovnega gledališča Ljubljana ter slovenske lutkovne umetnosti nasploh: gre za kiparko Ajšo Pengov in slikarko, kiparko in lutkovno umetnico Maro Kralj. Obiskovalce bodo navdušile lutke morskih konjičkov iz predstave Zlata Ribica (1953; Ajša Pengov) in prizor treh godcev in Obutega mačka iz predstave Obuti maček (1953; Mara Kralj). Trije muzikanti predstavljajo izjemno galerijo karikiranih človeških figur, ki jih je ustvarjalka Mara Kralj zasnovala po podobah realnih, tedaj prepoznavnih oseb, in ki še danes navdušujejo s svojo živostjo.
V zgornji etaži muzejski prostor razširjajo zlasti z interaktivnimi vsebinami – tudi sicer se Lutkovni muzej ponaša z veččutno zasnovo in je prejemnik posebne nagrade Evropske muzejske akademije za izjemnost in izvirnost predstavitve kulturne dediščine otrokom (2018). Obiskovalci se bodo prvič lahko seznanili z večkrat prezrtim aspektom uprizoritvenih umetnosti: pomembnostjo luči na odru – na mešalnem pultu bodo lahko sami z različnimi barvnimi svetlobami in jakostmi osvetlili velikega zmaja pod stropom Lutkovnega muzeja, ki ga lahko animirajo preko vzvodov.
Lutkovne stvaritve od 70. let 20. stoletja pa vse do danes bodo obiskovalci lahko prvič spoznavali preko velike interaktivne »stene na dotik« - v virtualnem prostoru bo tako na ogled več kot 100 kultnih uprizoritev, ki so krojile podobo slovenske lutkovne umetnosti vse do danes. »Zaslon« omogoča tudi redno posodabljanje in dodajanje novih vsebin – saj izjemne slovenske lutkovne zgodovine ni vedno manj, a vedno več.
V mediateki Lutkovnega muzeja pa bodo prvič na ogled tudi posnetki sodobnih lutkovnih uprizoritev, ki še vedno sestavljajo repertoarje slovenskih lutkovnih gledališč in skupin – te pogosto preizkušajo nova izrazna sredstva in premikajo meje sodobnega lutkarstva. S tem se Lutkovni muzej ne poklanja in zazira le v preteklost, temveč se pomembno pozicionira tudi v zgodbo sodobnega lutkarstva.