Le zaljubiti se ne smemo (v izvirniku Dobro je dok umiremo po redu), dramsko besedilo hrvaškega dramatika Ivorja Martinića, je kompleksna sestavljanka štirih oseb, katerih usode se bolj ali manj pletejo okrog pete neprisotne osebe, ki je tako že skoraj pregovorno najbolj prisotna v svoji odsotnosti: medtem ko mladenič Paolo odhaja v Ameriko, vsak svojo bolečino v zvezi s tem v dramski konflikt prinašajo njegov oče Janko z novo ženo Nikolino, Jankova bivša žena in Paolova mama Elza ter Paolova bivša punca Lucija. Tekst, ki ga oblikuje (in odlikuje) predvsem natančna psihologija likov, se po uprizoritvi v Mestnem gledališču ljubljanskem (spletna premiera 30. marca 2021) seli še na radio – režiser obeh uprizoritev je Alen Jelen, ravno tako vloge zasedajo isti igralci MGL-jevega ansambla, ki like so in jih še vedno uprizarjajo že na gledaliških deskah.

Boris Ostan v vlogi Janka je nekakšen izvir vseh stisk, s katerim se morata na neki točki ukvarjati obe ženi – bivša in zdajšnja. Že v uvodnem dialogu se vzpostavi podtalen, a globok konflikt med Jankom in Nikolino Ive Krajnc Bagola, dogajanje dodatno zaostri še bivša žena Elza, ki jo ubeseduje Bernarda Oman. Vsak s svojim bremenom usklajeno in premišljeno valovijo med seboj, se prepletajo v hipnih konfliktih in mučnih pomiritvah, znotraj njihovega poliloga pa se bolj kot bridkost staršev ob odhodu otroka iz gnezda oblikuje bolečina, ki jo človek prizadeva sočloveku. Vsi trije igralci svoje like oblikujejo s pod površjem vznikajočo agresivno stisko, ki vsake toliko izbruhne iz njih, ko pa se jim pridruži še Lara Wolf z nežno interpretacijo za odraslo dojemanje sveta nerazumevajoče Lucije, se kvartet igralcev bistro in jasno poglobi v uprizoritveno tkivo ter ustvari prepričljivo nenehno trenje subjektivnih svetov, ki sta jim skupna le izmik sreče (ki tako ali tako ne obstaja) in mrzla izpraznjenost po – takšnih in drugačnih – življenjskih razočaranjih.

Radijska izvedba Le zaljubiti se ne smemo sloni predvsem na igralskem angažmaju, kar razprostre bogastvo besedilne predloge, z le-temu kontrastno nemostjo pa tudi kompleksnost okolja, ki ne ponuja nikakršne odrešitve, temveč le še hlad, stičen tistemu po močni, uničevalni nevihti.

Izpraznjenost se zdi tudi ena izmed konceptualnih odločitev režije in zvočne podstati (glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar): medtem ko besedilo ostaja v gosti integralni obliki in je dialog v nenehni napetosti, konfliktu in grenkobi (dramaturginja Vilma Štritof), so v kontrastu s tem zvočni vložki izrazito okleščeni in nemalokrat celo utišani. Čeprav že samo dogajanje – za nevihtni kaos s poplavami tako ob osredotočenem poslušanju bolj kot ne izvemo le iz dialoga – ponuja mnogotero možnosti za eksperimentiranje z zvokom, se radijska izvedba v karakterju skorajda približuje zvočni knjigi, pri kateri se poslušalec naslanja predvsem na govor. Sicer logično vstavljeni, a izrazito tihi neverbalni elementi tako skrbijo predvsem za organiziranost teka radijske igre ter neopazno podčrtanje dramatičnosti dogajanja, v idejnem smislu pa se preveč umikajo dialogu, ki bi lahko ob bogatejši (ali vsaj glasnejši) zvočni sliki zazvenel še bolj/-e – glede na dolžino pa bi nekoliko bolj agilna zvočna oprema tudi lažje stimulirala poslušalca in ga natančneje usmerila k poslušanju.

Radijska izvedba Le zaljubiti se ne smemo tako sloni predvsem na igralskem angažmaju, kar razprostre bogastvo besedilne predloge, z le-temu kontrastno nemostjo pa kompleksnost okolja, ki ne ponuja nikakršne odrešitve, temveč le še hlad, stičen tistemu med in po močni, uničevalni nevihti. Zavoljo dinamične kolektivne igralske napetosti in vpetosti se pred poslušalcem jasno izoblikuje vseh pet likov – tudi v Ameriko potujoči Paolo – ter strašanska čustvena izpraznjenost vsakega izmed njih. Kljub Elzinemu krajšemu sklepnemu monologu o védenju, kako živeti, končno slovo in lahko noč preostalih štirih likov ne izzvenita kot pomiritev, temveč kot zadnji nož v srce, ki si ga liki zarivajo sami vase in drug v drugega. In to, da se le zaljubiti ne smeš, ostaja še najmanjši problem v svetu, kjer so ljudje obupali tako nad ljubeznijo kot nad življenjem.

Radijska igra Le zaljubiti se ne smemo je bila premierno predvajana na Programu Ars Radia Slovenija v četrtek, 12. 5. 2022. Še mesec dni po premieri bo posnetek mogoče poslušati na naslednji povezavi: https://ars.rtvslo.si/2022/04/radijska-igra-246/, nato pa bo dostopen na https://365.rtvslo.si/.