Vzpon diktatorja, predstavljen kot vzpon gangsterja, uprizorjen v Cankarjevem domu, z zasedbo slovenske igralske in kulturne smetane, v gledalcih zbudi polno pričakovanj. Zanimanja polne nas je v prostorni Gallusovi dvorani v začetek predstave popeljal udarni uvod orgel in s tem razbil vsakršno ravnodušnost gledalcev.
Igralska zasedba je svoje delo na splošno izvrstno izvedla. Jernej Šugman, v glavni vlogi Artura Uia, je vlogo odigral prepričljivo, z nenehnim trzanjem nog ali z mahanjem rok ter udarnimi govori, smo v njem lahko takoj zaznali asociacijo na diktatorja Adolfa Hitlerja. V oči je stopila tudi izvrstno izvedena gangsterska hoja, način govorjenja in obnašanje Bojana Emeršiča v vlogi gangsterja Rome, prepričljiva mimika Aleša Valiča (župan Dogsborough), ko se le-ta zave, da je z najemom »varuha mesta« Artura kriv za marsikateri zločin in pokol, igra Vojka Zidarja (Ignatius Dullfeet) ter Janeza Škofa (gangster Giri). Prepričljivo je karakter zapeljive veletrgovke Betty Dullfeet odigrala Maša Derganc in prav tako se je izkazala tudi Zvezdana Mlakar z vlogo poslovne ženske Butcher. Izpostavila pa bi tudi Katjo Levstik, ki bi svoji vlogi poslovne ženske lahko še marsikaj dodala in jo s tem odigrala bolj pristno in prepričljivo. Za humorni vložek je poskrbel predvsem Boris Mihalj z vlogo pijanega igralca, ki Artura uči javno nastopati.
Eduard Miler je predstavo režijsko vrhunsko dodelal z razdelitvijo odra, svetlobnimi in zvočnimi efekti ter gibanjem igralcev po prostoru. Mojstrska razdelitev odra na več delov (sprednji del odra, v ozadju stavba s tremi etažami, na obe strani z mostovoma povezana na dvoje stopnišč, po katerih so igralci prehajali iz etaže v etažo) je dajala občutek izkoriščenega prostora, prehajanje pomembnosti vlog vseh oseb skozi celotno predstavo ter v zadnjem prizoru dobro predstavljeno razporeditev po slojih.
Velik učinek na gledalce so imeli zvočni efekti: igranje jazzovskega orkestra in orgel je poudarjalo tematiko govorov in gradilo vzdušje, streli pištol pa so z rezkim zvokom delovali prepričljivo in ustrahujoče. Svetlobni efekti reflektorjev in projekcije na stavbi so poudarjali atmosfero prizorov, bodisi utesnjenost, nejasnost, kesanje ali požar. Izvrstni kostumi (Leo Kulaš), ki so z manjšimi dodatki poudarjali karakternost posamezne vloge in prepričljivi efekti, kot so vožnja z avtomobili in s krsto ter met trupla iz zraka, pa so bili kot »pika na i« k ustvarjanju vsesplošnega vzdušja.
Udobni sedež v drugi vrsti prvega balkona daje občutek pogleda iz središča na prostorno celoto, saj se nahaja približno na sredini višine celotne scenske postavitve. Poseben čar je tudi, ko v tvoji neposredni bližini zadonijo orgle, saj se nahajajo na skrajni desni prvega balkona. Izvrstno izpeljana predstava aktualne teme o dopuščanju vzpona zla z izredno povezanostjo publike z igralci ni nikogar pustila ravnodušnega.
Pod vplivom močne sporočilnosti smo zapustili dvorano z zavestjo, da se kaj takega dogaja tudi dandanes, poleg tega pa, kako pomembno je, da se zavedamo zla in ga zavračamo ter podpiramo dobro.
***
Študentska kritika je nastala v okviru seminarja, ki ga na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodi doc. dr. Gašper Troha.