Rokokojsko dramo Pierra de Marivauxa je prevedel Aleš Berger, režiral pa Sebastijan Horvat. Z namenom, da se popolnoma prepustim igri, sem se v gledališče odpravila brez predhodnih informacij o predstavi. Hotela sem se preprosto vživeti v vzdušje in potek predstave in nisem bila razočarana.

Igralska zasedba je odlično opravila svoje delo. Ana Dolinar Horvat, Leonide, se je brez težav prelevila iz mile kraljice v fanta, ki je postal strasten ljubimec Leontine, istočasno pa je v Hermocratu in Agisu, ki sta v fantu prepoznala dekle, prebujala nova, nepoznana in hkrati uničujoča čustva ljubezni. Prav zaradi kraljičine dvojne identitete je prihajalo do komičnih situacij, na katere smo se gledalci odzvali s smehom. V vlogi zapeljanega Hermocrata in Agisa sta se odlično vživela Gašper Tič in Jernej Gašperin, z odlično igro in izjemno predstavitvijo lika pomočnice pa je navduševala Barbara Ribnikar, ki kljub stranski vlogi nikakor ni ostala neopažena.

Že ob pričetku predstave nas režiser vpelje v dvojnost igre. Začne se namreč na platnu kot romantična komedija, v kateri nam predstavi zgodbo, nadaljuje pa se na celotnem odru. Filmska, romantična zgodba nam obljublja srečen razplet, vendar smo spoznali, da resničnost včasih vendarle ni tako lepa in enostavna. Preprostost scene (samo stoli in platno) je bila zelo primerna; tako so bili v ospredju igralci in njihova zelo prepričljiva igra. Oblečeni so bili v nacistične uniforme, kar sem razumela tudi kot namigovanje na politične spletke in prevare, kjer prav tako kot kraljica opravičujejo vsa sredstva za dosego cilja. Ustrezna je bila tudi raba luči in zvočnih efektov.

V današnjem času, ko se srečujemo s protesti in ljudje poskušamo odkriti pravo naravo ljudi, ki nas vodijo, ko je vedno bolj jasno, da se vodje pod pretvezo, da delajo dobro za ljudstvo, poslužujejo prevar in laganja, se mi zdi ta predstava izjemno primerna. Režiser nam je sporočil, da je takšno preigravanje včasih dvorezen meč; z dvojnim koncem in dvema izidoma pa nam je dopustil, da se sami odločimo za primernejšega.

***

Študentska kritika je nastala v okviru seminarja, ki ga na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodi doc. dr. Gašper Troha.