Pri zaznavi telesa se ljudje močno zanašamo na vid, zato ta igra pomembno vlogo pri grajenju odnosov z drugimi. Videz ima posebno vlogo v družbi, saj ljudje, ki se jih označi kot privlačne, pogosto dobijo več pozornosti in priložnosti. Ta nazor je v družbo tako zažrt, da vpliva na našo zmožnost empatije do sočloveka in na prepoznavanje drugih kot čutečih bitij.
Šele ko človeku odvzamemo možnost gledanja, začne ta dojemati okolje in druge prek ostalih čutil. Torej, kaj se zgodi, ko telesa ne moremo več videti? Kakšen odnos vzpostavi gledalec s človekom, ko ga samo sliši? V performansu Zaznavati telo Lučka Centa nastopa pred publiko, ki ima pokrite oči. Postopoma začne razvijati zvoke s telesom in prek giba pripelje telo do točke, ko to fizično ne zmore več.
Trajanje: 30 minut
***
Lučka Centa (1996) je intermedijska umetnica, ki živi in dela v Ljubljani. Leta 2021 je na Univerzi Complutense v Madridu pod mentorstvom Cataline Ruiz Mollá diplomirala iz likovne umetnosti. Trenutno je vpisana v drugi letnik magistrskega programa kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pod mentorstvom Tomaža Furlana in Maje Smrekar. V svoji umetniški praksi se osredotoča na človekov vpliv na naravo, našo odvisnost od naravnega sveta ter medsebojno povezanost različnih delov in oblik življenja. Deluje predvsem na področju instalacije, performansa, videa in fotografije, trenutno pa se osredotoča na razvoj metodologije za materializacijo svojega dela s telesom. Pri svojem delu izhaja iz ideje, da je telo hkrati naravni in družbeni objekt, kar mu omogoča, da deluje kot most med obema sferama. Zanimajo jo tudi dojemanje subjektivnosti, naša opredelitev življenja in smrti ter odziv na smrt, ranljivost in začasnost telesa.