Triurna drama rekonstruira resnični sodni primer Gisèle Pelicot, ki je neverjeten pogum izkazala s tem, da se je odrekla pravici do anonimnosti in s svojim pričanjem pozornost svetovne javnosti pritegnila k sojenju nekdanjemu možu, Dominiquu Pelicotu. Ko sta bila še poročena, je ta svojo ženo dolga leta ob večerih omamljal in nato vabil moške, ki jih je za posiljevanje žene rekrutiral na spletu. V hišni preiskavi so na njegovem računalniku našli okoli 20 tisoč skrbno shranjenih fotografij in posnetkov posilstev žene. Grozljivo dogajanje se je v vasi Mazan na jugu Francije odvijalo skoraj desetletje. Sodišče je Dominiquu Pelicotu prisodilo 20-letno zaporno kazen, kot krive pa je obsodilo tudi vseh 51 posiljevalcev. Pogum Gisèle Pelicot in vztrajanje pri javnem sojenju storilcem je razkrilo institucionalno nesposobnost, toleranco družbe do nasilja ter pomanjkanje podpore žrtvam. Odmevna uprizoritev, pri kateri je ugledni švicarski gledališki režiser Milo Rau sodeloval s francosko dramatičarko Servane Dècle, je bila predstavljena na številnih evropskih festivalih. Milo Rau je v intervjuju, ki ga je imel oktobra z Ano Lorger za Program Ars Radia Slovenija poudaril, da umetnost pogosto zahteva stvari, ki se morda nikoli ne bodo zgodile. Režiser vidi poslanstvo umetnosti v spodbujanju razmišljanja o družbenih vzorcih, kritiki institucij in spraševanju o kolektivne odgovornosti. Uprizoritev Sojenje Pelicot tako deluje kot prostor refleksije, aktivnega spraševanja in mednarodnega dialoga.
V prihajajoči beograjski izvedbi Sojenja Pelicot sodeluje okoli 30 srbskih igralk, aktivistk in kulturnih delavk in delavcev, ki z uporabo dokumentarnih materialov, arhivskih posnetkov in igralske interpretacije omogočajo publiki neposredno soočenje z vprašanji družbene odgovornosti, etične refleksije, sprejemanja in kulture sramu. Uprizoritev presega klasične meje gledališča in odpira prostor za kritični in družbeno angažiran dialog na lokalni in mednarodni ravni.