Nemalo znamenitih replik iz danes kanonizirane drame Ivana Cankarja je že ob nastanku sprožilo burne odzive, kar je vplivalo na samo uprizarjanje dela. Pravzaprav je Cankar zaplete napovedal že ob zasnovi Hlapcev. Svojemu založniku je septembra 1909 pisal: »Drama bo napravila večji kraval nego 'Za narodov blagor'. Naredil sem veren portret naših sedanjih nadvse umazanih političnih razmer. Če pride na oder, bodo tulili; in priti mora!«
Vladna cenzura je, kot zapiše drugje, »osumila celih – 62 mest«, »odstavkov, ki so bajè nevarni za javni mir in red«, in tako preprečila načrtovano uprizoritev v Ljubljani. Ob izidu drame konec januarja 1910 se je še zaostrilo: eno izmed neugodnih kritiških mnenj je spodbudilo klerikalno učiteljstvo k objavi protesta z javnim pozivom deželni vladi, »naj zabrani, da se omenjeno grdenje učiteljstva ne bo smelo javno uprizarjati«. Vrstili so se polemični odzivi in usoda Hlapcev je bila odločena: še dolgo niso ugledali luči odra.
Uprizoritve Cankar za časa življenja ni doživel in tudi ljubljansko gledališče, katerega svež začetek je zaznamovala preselitev delovanja iz stavbe današnje Opere v današnjo Dramo, se v prvi povojni sezoni ni odločilo zanjo. Hlapci so odrski krst naposled dočakali v obnovljenem Slovenskem gledališču v Trstu 31. maja 1919, v režiji Milana Skrbinška.
V Cankarjevem letu, ko obeležujemo stoletnico dramatikove smrti, bomo na priložnostnem simpoziju pregledali skorajšnje stoletje uprizarjanja slovenskega kanonskega besedila; obdobje, v katerem se je v slovenskih profesionalnih gledališčih zvrstilo preko 30 uprizoritev Hlapcev. Na njihovo uprizarjanje želimo pogledati z različnih vidikov (interpretativnih, širše in ožje gledaliških, družbeno kontekstualnih idr.) ter v sledenju posameznim pristopom, bolj ali manj korenitim avtorskim obdelavam igre pa tudi fenomenu vnovičnih režijskih branj istega besedila podati sliko stoletnega gledališkega uresničevanja Hlapcev, ki je v svojih mejnikih zaznamovalo tudi razvojno pot slovenskega gledališča.
Sodelovali bodo: Rok Andres, Blaž Lukan, Ana Kocjančič, Nina Žavbi Milojević, Tomaž Toporišič, Igor Žunkovič, Aldo Milohnić, Janez Pipan, Sebastijan Horvat, Benjamin Zajc, Eva Kučera Šmon
PROGRAM SIMPOZIJA
9.30 Registracija udeležencev simpozija
9.45 Odprtje simpozija
10.00–10.20 ROK ANDRES: Sto let kritiške recepcije uprizoritev Cankarjevih Hlapcev
10.20–10.40 dr. BLAŽ LUKAN: Uprizarjanje Hlapcev skozi stoletje (nekaj marginalij)
10.40–11.00 mag. ANA KOCJANČIČ: Različne scenografske postavitve Cankarjevih Hlapcev
11.00–11.20 dr. NINA ŽAVBI MILOJEVIĆ: Odrski govor nekoč in danes na primeru uprizoritev Cankarjevih Hlapcev
11.20–11.30 Odmor
11.30–11.50 dr. TOMAŽ TOPORIŠIČ: Interpreti in reinterpreti Hlapcev
11.50–12.10 dr. IGOR ŽUNKOVIČ: Recepcija Korunovih uprizoritev Hlapcev: družbeni odmev in vpliv
12.10–13.00 Razprava o prispevkih dopoldanskega dela simpozija (Vodi: Ana Perne)
13.00–14.00 Odmor za kosilo
14.00–14.20 dr. ALDO MILOHNIĆ: Pariški Hlapci
14.20–14.50 pogovor z JANEZOM PIPANOM, režiserjem zadnje uprizoritve Hlapcev
14.50–15.10 mag. SEBASTIJAN HORVAT: Hlapci in sodobna gledališka stvarnost
15.10–15.20 Odmor
15.20–15.50 Predvajanje odlomkov iz različnih uprizoritev Hlapcev
15.50–16.10 BENJAMIN ZAJC: Korunova in Jovanovićeva vizija Hlapcev: primerjalna analiza dveh uprizoritev iz leta 1980
16.10–16.30 EVA KUČERA ŠMON: Cankarjevi Hlapci v formatu sodobne režije
16.30–17.00 Razprava o prispevkih popoldanskega dela simpozija (Vodi: Blaž Lukan)
17.00 Zaključek simpozija
Vodji simpozija: Ana Perne (SLOGI) in Blaž Lukan (UL AGRFT)