Simpozij Obdobja 31 - Slovenska dramatika (četrtek)

Ob tem pa k razpravljanju povabiti tudi raziskovalce bližnjih strok, še posebej humanističnih in družboslovnih. Na ta način slovenistika zagotavlja široko sintezo posamezne raziskovalne tematike in hkrati omogoča načrtovanje nadaljnjih raziskovalnih korakov.

Tokratni simpozij sledi vsebinski usmeritvi tistih predhodnih simpozijev, ki so si za izhodišče izbrali raziskovanje zvrsti, vrst, žanrov in drugih pomembnih literarnih oblik, to so bili simpoziji Sonet in sonetni venec (1995), Romantična pesnitev (2000), Slovenski roman (2002) in Slovenska kratka pripovedna proza (2004). Simpozij Slovenska dramatika bo posvečen najmanj raziskani literarni zvrsti znotraj trojice poezija, proza, dramatika in bo tako prvi v slovenskem in svetovnem prostoru, ki bo v celoti posvečen raziskovanju slovenske dramatike. Dramatika je namreč tista literarna zvrst, ki se realizira v jezikovnem mediju in živi kot literatura, a hkrati omogoča ali celo zahteva uresničitev na odru, kjer poleg jezikovnih znakov vključuje tudi nejezikovne znake, kar jo loči od poezije in proze. Prav zaradi svojega dvojnega eksistenčnega statusa je bila znotraj literarnovednega raziskovalnega polja večkrat potisnjena na rob in v bližino uprizoritvenih študijev, kar velja tudi za filološke univerzitetne študijske programe ter osnovnošolske in srednješolske učbenike, kjer zaseda manjši delež učnih vsebin. Čeprav je dramatika prisotna že od samih začetkov razvoja slovenske književnosti, za prvo ohranjeno slovensko dramsko besedilo velja Škofjeloški pasijon (1721), in je doživela pomemben vrh z Linhartom konec 18. stoletja, je šele Cankar na prelomu 19. v 20. stoletje s svojimi sedmimi dramskimi besedili postavil temelje moderne slovenske dramatike, ki je z njegovim nastopom začela slediti evropskim literarnim tokovom. Slovenska dramatika je doživela pomembne vrhove tudi po drugi svetovni vojni v 60., 70. in 80. letih z dramo absurda in poetično dramo. Dramatika je bila ves čas močno vpeta v kulturno-politično dogajanje, njeni avtorji pa so s svojimi dramami imeli v nekaterih obdobjih celo vlogo t. i. kulturniške opozicije, saj so opozarjali na družbene anomalije in posredno širili meje svobode izražanja. Čeprav je družbena vloga dramatike danes manjša, pa je njena specifičnost in prednost znotraj mediatizirane družbe in kulture v nenehnem zavedanju in preizpraševanju živega stika med odrom in avditorijem kot tudi v nenehni refleksiji aktualnega družbenega dogajanja in globalnega stanja duha. Danes je slovenska dramatika preplet različnih idejnih, tematskih, motivnih in jezikovnih variant, žanrskih modelov, dramaturških iskanj, zato govorimo o pestrosti avtopoetik. Skozi celotno 20. stoletje pa opazujemo tudi spreminjanje vloge dramskega besedila v gledališču in s tem povezane dramske forme oziroma nove rabe tekstovnega.

Slovenska dramatika še ni bila sistematično znanstveno premišljena z vidikov, kot jih predvideva programska usmeritev simpozija. S poudarkom na besedi slovenska želimo po eni strani premisliti specifično slovensko zgodovinsko in sodobno literarno ustvarjalnost na področju dramatike, ki jo je mogoče osvetliti iz literarnozgodovinskih, literarnoteoretskih, interpretativnih, komparativnih, jezikoslovnih, uprizoritvenih, didaktičnih, kulturoloških in širših družboslovnih vidikov, po drugi strani pa želimo premisliti tudi njeno univerzalno, arhetipsko interpretacijo, ki jo s pogledom od zunaj zagotavljajo mednarodni strokovnjaki. Namen razpravljanja o slovenski dramatiki je tako premisliti in dopolniti že opravljene raziskave kot tudi zapolniti vrzeli v preteklem raziskovanju in ponuditi najsodobnejše, nove teoretične, interpretativne in zgodovinske analize slovenske dramatike in gledališča ter tako slovensko dramatiko vpeti v slovanski, evropski in svetovni kontekst.

Doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol,

predsednica 31. simpozija Obdobja

Področja in teme:

• Vloga slovenske dramatike v zgodovinskih obdobjih, smereh, tokovih slovenske književnosti ter širšem družbenem in kulturnem kontekstu;
• terminološke zadrege v zgodovinskem in sodobnem kritiško-teoretskem diskurzu o slovenski dramatiki in gledališču;
• razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču: zgodovinska perspektiva in sodobne refleksije tekstovnega oziroma dramskega, postdramskega ali ne več dramskega;
• slovenska dramatika v kontekstu slovanske, evropske in svetovne dramatike, pri čemer nas bodo zanimale medliterarne, medjezikovne in medkulturne povezave;
• slovenska otroška in mladinska dramatika;
• analiza in interpretacija slovenskih dramskih besedil z jezikovno-slogovnega vidika, poetike obdobja ali avtorja, motivno-tematskih značilnosti besedila, dramskih vrst in žanrov;
• analiza odrskega govora in spreminjanja govorne estetike v slovenskem gledališču;
• slovenska dramatika in drugi mediji;
• slovenska dramatika in izobraževanje: didaktika in metodika poučevanja v osnovnošolskem, srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju;
• vloga in pomen prevodov slovenske dramatike v tuje jezike in uprizoritev na tujih odrih;
• bralec in gledalec slovenske dramatike
• založništvo, distribucija in promocija slovenske dramatike