Prevzemanje elementov drugih kultur je bilo skozi zgodovino prisotno v vseh prostorih in družbenopolitičnih formacijah. Prepletanje različnih kultur v slovenskem prostoru pa se zastavlja kot eminentno raziskovalno vprašanje, saj se Slovenija nahaja na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture. Slovenski prostor je bil vseskozi izpostavljen dinamičnim tenzijam, ki so po eni strani pozivale k opredeljevanju avtentično slovenskega, po drugi strani pa so bile njegove specifike sproti razveljavljane. Dinamika razmerij med etnocentrično naravnanostjo in nujnostjo transnacionalnih povezav je vplivala tudi na razvoj slovenskega gledališča.
Že prva pričevanja o slovenskem gledališču izkazujejo njegovo hibridno kulturno poreklo. Škofjeloški pasijon kapucina Lovrenca Marušiča – to je najstarejše v celoti ohranjeno besedilo, ki je bilo na Slovenskem namenjeno uprizarjanju in obenem najstarejša režijska knjiga v Evropi (1721) – je trijezično: napisano je bilo v slovenščini, nemščini in latinščini. K profesionalizaciji slovenskega gledališča so v začetku 20. stoletja odločilno prispevali režiserji in igralci iz sosednjih slovanskih kultur (zlasti češke in hrvaške) ter iz germanskega prostora. Njegova evropeizacija je bila spodbujena prav z medkulturnimi stiki s sosednjimi deželami. Ti so tvorno sooblikovali področje uprizoritvenih umetnosti, kot so ga krojile migracijske politike v različnih družbenopolitičnih sistemih. Politike medkulturnih izmenjav je v 20. stoletju zaznamovala integriranost Slovencev v Avstro-Ogrsko monarhijo ter multikulturno skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti (od 1918 v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, od 1929 Kraljevino Jugoslavijo, v obdobju 1945–1963 v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, ki je bila v letih 1963–1991 imenovana Socialistična federativna republika Jugoslavija).
Predmet konference so politika, estetika in etika medkulturnih izmenjav v slovenski gledališki ustvarjalnosti 20. in 21. stoletja. Zanimajo nas sodelovanja med slovenskimi umetniki in njihovimi kolegi v tujini: kako so prispevala k razvoju uprizoritvenih praks, krojila strategije njihove produkcije, promocije in percepcije, kako so vplivala na oblikovanje kulturnih trendov, kakšen je njihov pomen v širši regiji (srednje in jugovzhodne Evrope) in kako se umeščajo v kontekst evropskega gledališča.
O tem bodo razpravljali raziskovalci iz Slovenije in tujine. Uvodni predavanji bosta podala zgodovinar in raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino Aleš Gabrič ter teatrologinja, zaslužna profesorica Univerze v Warwicku in nekdanja predsednica International Federation for Theatre Research Janelle Reinelt.
Vodja konference: Barbara Orel (Univerza v Ljubljani, AGRFT)
Programski odbor:
Blaž Lukan (Univerza v Ljubljani, AGRFT),
Aldo Milohnić (Univerza v Ljubljani, AGRFT),
Alja Predan (Festival Borštnikovo srečanje),
Milija Gluhovic (Univerza v Warwicku).
Urnik
Sreda, 21. oktober 2015
9.30–9.45 Pozdravni nagovori
- Tomaž Gubenšek, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani
- Alja Predan, umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje
- Barbara Orel, vodja raziskovalnega programa AGRFT UL
9.45–11.30 Keynote lectures
- Aleš Gabrič: Med slovenstvom in svetovljanstvom
- Janelle Reinelt: Vrednote(nje) medkulturne uprizoritve
11.30–11.45 Odmor za kavo
11.45–14.00
Slovensko gledališče na križišču kultur v prvi polovici 20. stoletja
Programski sklop moderira: Barbara Orel
- Sandra Jenko: Nemško gledališče na Slovenskem
- Darja Koter: Evropska kulturna migracija in ljubljanska Opera v obdobju ravnatelja Mirka Poliča (1925–1939)
- Aldo Milohnić: Gledališki nomadi: o delu slovenskih režiserjev na jugoslovanskih odrih v prvi polovici 20. stoletja
- Hasan Zahirović: Slovensko-češki gledališki stiki v prvi polovici 20. stoletja
- Uroš Trefalt: Lutka – povezovalka Slovencev in Čehov
14.00–15.30 Odmor za kosilo
15.30–17.45
Politika, estetika in etika medkulturnih izmenjav
Programski sklop moderira: Gašper Troha
- Milena Dragićević Šešić: Medkulturni dialog in scenske umetnosti jugovzhodne Evrope
- Katarina Pejović: Razmerje v teku: prisotnost slovenskega gledališča na festivalu BITEF in njun medsebojni vpliv
- Blaž Lukan: Ristić v Sloveniji
- Tomaž Toporišič: Vzhodno-zahodni zemljevid: percepcija slovenskega postdramskega gledališča na vzhodu in zahodu
- Barbara Orel: Intrakulturno gledališče in uprizarjanje slovenske nacionalne identitete
Četrtek, 22. oktober 2015
10.00–12.15
Reprezentacije slovenskega gledališča v jugovzhodni Evropi
Programski sklop moderira: Milena Dragičević Šešić
- Almir Bašović: Slovensko gledališče v bosansko-hercegovski reviji Pozorište
- Nataša Glišić: Medkulturne izmenjave: slovenski umetniki na gledaliških odrih Republike srbske
- Janko Ljumović: Slovensko-črnogorska gledališka sodelovanja: postjugoslovanska izkušnja
- Ana Stojanoska: Makedonsko-slovenske gledališke povezave
- Mateja Pezdirc Bartol, Ljudmil Dimitrov: Slovensko-bolgarski gledališki stiki: uprizoritve, prevodi, recepcija
12.15–14.00 Odmor za kosilo
14.00–16.15
Migracije in transkulturne identifikacije
Programski sklop moderira: Aldo Milohnić
- Katarina Podbevšek: Vpliv medkulturnih in medjezikovnih stikov na slovenski odrski govor
- Gašper Troha: Prevodi in uprizoritve slovenske dramatike v mednarodnem prostoru
- Rok Vevar: Medkulturni vplivi v sodobnem plesu v Sloveniji
- Milija Gluhovic: Migracije, travma in drugost v sodobnem slovenskem gledališču
- Nenad Jelesijević: Sodobne scenske prakse onkraj statusa razlike
16.15–16.30 Odmor za kavo
16.30–17.30
Medkulturno uprizarjanje v sodobnem slovenskem gledališču
Predstavitve študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani
Programski sklop moderira: Barbara Orel
- Katarina Košir: Romska gledališka dejavnost v Sloveniji
- Anja Rošker: Novejše slovenske uprizoritvene estetike z dialogu z Vzhodom
- Nataša Berce: Kako ujeti duha no-iger
- Barbara Pia Jenič: Senzorialni gledališki jezik