Med Shakespearjevimi igrami Macbeth uživa čuden sloves gledališkega prekletstva. Med igralci jih je bilo kar veliko prepričanih, da se njenega naslova oziroma imena vojaškega poveljnika, ki naj bi umoril kralja Duncana, da bi se sam povzpel na škotski prestol, ne sme izgovarjati na glas, zaradi česar se je tragedije oprijel vzdevek »škotska igra«. Nastala je med letoma 1599 in 1606, torej v času, ko je po smrti »deviške kraljice« Elizabete I. angleški prestol zasedel škotski vladar Jakob VI. in zavladal Angliji kot Jakob I. Jakob je bil pokrovitelj Shakespearjeve igralske skupine, zato dramatikova odločitev za snov iz škotske zgodovine gotovo ni naključje. Ljubljančani so igro prvič videli slabo leto zatem, ko je na Dunaju navdušila našega prvega dramatika Antona Tomaža Linharta leta 1780. Navdušen nad njeno »temačnostjo« je pisal svojemu prijatelju Kuraltu: »Če bi samo videli Macbetha, ne Macbetha po Shakespearju, ampak zares njegovega, Shakespearjevega ... mene je začaral, spravil me je ob pamet!«
O tem bosta pred občinstvom razmišljala izjemna prevajalca Shakespearjevih gledaliških del Milan Jesih in Marjan Strojan.