Juda – spremni dogodek ob premieri predstave

:
:

Foto: Luca Quaia

Predavanje prof. dr. Edvarda Kovača

Ob premieri slovenske praizvedbe monodrame Juda Lot Vekemans je Slovensko stalno gledališče povabilo univerzitetnega docenta, teologa Edvarda Kovača k sodelovanju s prispevkom za gledališki list in s predavanjem na to sugestivno temo. Društvo Slovenskih izobražencev je vključilo dogodek v niz ponedeljkovih srečanj v Peterlinovi dvorani, kjer bo predavanje na sporedu 16. aprila s pričetkom ob 20.30. Srečanja se bo udeležil tudi režiser predstave Igor Pison. Gosta bosta obravnavala temo Jude iz zgodovinskega in teološkega vidika, kot tudi na osnovi umetniške obdelave, ki ponuja veliko iztočnic za razmišljanje o krhkosti človeka in o neuravnovešenem, kompleksnem odnosu učencev do nauka svojega učitelja in vodje. Sama avtorica je enodejanko napisala »v zahvalo Judi, ki me je navdahnil, da sem pogledala globlje vase«.

Samomor Jude veliko pove o očitanju vesti in o tem, da je usoda, tako kot sodba, odločno presegla namen dejanja in vrednost tistih trideset srebrnikov, ki jih je prejel za umazano uslugo. Vekemansova pa je želela povedati veliko več predvsem o šibkosti človeka, kot tudi o tem, da »tako je bilo napisano«: vse to v njenem značilnem stilu, ki se izogiba patetiki in na sodoben način omogoča Judi, da se sproščeno pogovori z gledalci in jim predroči, da verjetno poznajo samo del zgodbe.

O odnosu, ki ga imamo do junakov in anti-junakov, je Vekemansova napisala, da »ljudje prezirajo Judo, da bi tako očistili lastno dušo« in da to postane zelo jasno, ko opazujemo, kako so ga slikarji skozi stoletja skušali prikazati vedno v najslabši luči, tudi z estetskega vidika.

Predstava obravnava temo identitete, ki ni vezana na izgled, temveč na misli in vsebine, uokvirja predstavo, v kateri Juda najde, mestoma tudi na ironičen način, svoj »jaz«, da bi ga lahko obrazložil, ne da bi se opravičeval za vsem dobro znano dejanje.

Lik Jude in vprašanja, ki jih monodrama odpira, bodo tudi teme predavanja tržaškega režiserja in slovenskega teologa, ki ima prav tako tržaške korenine, saj je bil njegov oče doma iz Trsta. Kovač je v Ljubljani študiral filozofijo in teologijo, študij nadaljeval v Parizu. Takrat je začel predavati filozofijo etike na Katoliški univerzi v Toulousu, kjer predava še danes. Ob osamosvojitvi Slovenije se je vrnil v Ljubljano in predaval etiko na različnih Fakultetah, danes na Zdravstveni fakulteti in na podiplomskem študiju ZRC SAZUja. V Franciji sodeluje tudi na različnih simpozijih, ki povezujejo filozofijo in literaturo. Dejaven je tudi v Slovenskem in Mednarodnem PENu. Kot esejist je prejel leta 2000 Rožančevo nagrado. Francoska država mu je podelila dvoje državnih odlikovanj.

Organizacija: DSI v sodelovanju s SSG