Razstava ob stoletnici Šentjakobskega gledališča, ki so jo skupaj s sodelavci gledališča zasnovale dramaturginja in gledališka pedagoginja Ira Ratej, arhitektka in scenografka Barbara Matul Kalamar in arhitektka, scenografka ter kostumografka Katja Komljanec Koritnik, deluje kot poučna izkušnja za obiskovalce. Po eni strani želi predstaviti delčke iz obsežne zgodovine Šentjakobskega gledališča, po drugi pa jih seznaniti s posebnostmi gledališkega ustvarjalnega procesa. Razstave ne bo moč, kakor smo vajeni, zaobjeti z enim pogledom, ker je prostor razdeljen v več manjših postaj, v katerih bo obiskovalec na svoji koži doživel gledališko transformacijo oziroma bo s svojim sodelovanjem vplival na način percepcije razstavljenih gradiv.
Ena izmed posebnosti Šentjakobskega gledališča so igralske avdicije, bodisi pri sestavljanju ustrezne zasedbe bodisi pri sprejemanju novih članov. Prav avdicija je rdeča nit, ki bo obiskovalce vodila skozi različne prostore. V vsakem izmed prostorov so razstavljeni gledališki predmeti (od rekvizitov, besedil, plakatov, kostumov, scenskih osnutkov, pripomočkov za maskiranje, mask …). Z nekaterimi bodo obiskovalci lahko tudi rokovali ali si jih nadeli ter doživeli preobrazbo v odrski lik in se nazadnje na pomanjšanem odru preizkusili v branju dramskega odlomka ali pesmi. Tako bo vsak, ki se bo odločil za aktivno sodelovanje, na nek način izkusil, kako poteka delo v zaodrju in kakšne vrste izkušnja je avdicija za članstvo v Šentjakobskem gledališču. Razstavo si je moč tudi samo ogledati in opazovati tiste, ki se bodo odločili za interaktivno izkušnjo.
Pri snovanju razstave so imeli še posebej v mislih mlajše obiskovalce, otroke iz zadnjih dveh triletij osnovne šole, dijake in študente, za katere lahko ob skupinskih ogledih vsebino razstave še dodatno prilagodimo glede na starost in njihovo zanimanje za posamezne segmente gledališkega ustvarjanja.
Del razstave v Steklenem atriju je namenjen poklonu vsem članicam in članom Šentjakobskega gledališča od ustanovitve do današnjega dne. Zgolj zaradi požrtvovalnosti, odrekanja in ljubezni do gledališke umetnosti vseh, ki so ustvarjali v verjetno najstarejšem repertoarnem amaterskem gledališču v Evropi, je Šentjakobsko gledališče še danes živo gledališče.
Šentjakobsko gledališče je med vsemi slovenskimi gledališči najbolj odprto, in interaktivna razstava to odprtost še poudarja. Njen namen je omogočiti neposreden stik z ljubiteljsko gledališko ustvarjalnostjo vsakomur, ki si to želi, saj bo hkrati občutil tudi plamen ljubezni, ki to gledališče žene že sto let.