Kot beremo v uvodnem besedilu k III. Ljubljanskemu festivalu, je leta 1953 v Ljubljani dozorelo spoznanje, da je kultura pomemben člen v razvoju turizma. Zgodnji koncept Festivala Ljubljana je gradil institucijo, ki naj bi skrbela tudi za publiko iz tujine (po Evropi se je razpasla »moda festivalov«, beremo v članku Turizem in kultura v Ljudski pravici). Vključenost predstav Eksperimentalnega gledališča Balbine Baranovič (Poslednji dnevi Sokrata, Faust, »predstave v krogu«) v reprezentativni spored Festivala Ljubljana naj bi po prepričanju prirediteljev potrjevala tudi avantgardnost jugoslovanske (in slovenske) kulture. »Turizem, ki ne računa s tem, bo morda res prinesel kako prehodno korist gospodarstvu, nikakor pa ne ugledu naše dežele.« Tako so pisali leta 1953.