Dramaturgi iz oči v oči

Vice versa, okrogla miza z nemškimi in slovenskimi dramaturgi, v organizaciji Urške Brodar ter v sodelovanju z JAK RS in Festivalom Borštnikovo srečanje

Pobudnica ideje za okroglo mizo z dramaturgi iz Nemčije in Slovenije je Urška Brodar, ki je zadnjih pet let preživela med Berlinom in Ljubljano, kjer je poglobljeno spremljala dogajanje v nemških kot tudi slovenskih teatrih in na obeh neodvisnih scenah. Kako se programiranja repertoarjev lotevajo v Sloveniji, kako v Nemčiji, kako je z razvijanjem novih formatov, pisav, kakšne so smernice, kako se odzivamo na aktualno družbenopolitično dogajanje ... To so vprašanja, ki se jih bomo lotili med debato na okrogli mizi in na neformalnih srečanjih. Stremimo namreč k trajnostno usmerjenemu mednarodnemu povezovanju, saj se sodelovanje med državami sicer dogaja na podlagi izmenjav predstav in gostovanj na mednarodnih festivalih, te pa so zgolj kratki skoki iz lastnega okolja. Pogrešamo več poglobljenih soočenj različnih scen. Ali sploh imamo skupno referenčno polje, ko govorimo o teatru, kako nas določa kulturnozgodovinski kontekst, se med seboj sploh razumemo, kaj hočemo gledati? Skupaj si bomo ogledali predstave na Festivalu Borštnikovo srečanje ter na bolj neformalni delavnici poglabljali in širili debato. Srečanja se bodo udeležili nemški dramaturgi Stefan Bläske, Uwe Gössel in Johanna Hömann ter slovenske dramaturginje Urška Brodar, Alja Predan in Simona Semenič.

Sodelujoči

Stefan Bläske je dramaturg, ki je študiral gledališče in medijske študije, filozofijo, politične in upravne znanosti. Delal je kot znanstveni sodelavec na Univerzi v Erlangen-Nürnbergu in bil asistent na inštitutu za gledališče, film in medije na dunajski univerzi. Pisal je kritike in prispevke za nachtkritik.de in revijo Theater der Zeit. Med letoma 2011 in 2013 je bil dramaturg v gledališču Residenztheater v Münchnu, od leta 2013 pa tudi mentor za režijo in dramaturgijo v münchenski šoli Otta Falckenberga. Od produkcije The Dark Ages v režiji Mila Raua leta 2015 v Residenztheatru dela za International Institut of Political Murder (IIPM).

Uwe Gössel je teatrolog, dramaturg in avtor, med letoma 2006 in 2014 je bil vodja mednarodnega foruma berlinskega festivala Theatertreffen (Berliner Festspiele), je namestnik predsednika nemškega društva dramaturgov (Dramaturgische Gesellschaft). Od 1999. do 2002. je bil dramaturg v Ljudskem gledališču Rostock, od 2002. do 2004. pa v gledališču Maxim Gorki v Berlinu. Bil je v žiriji Theatertreffen nemško govorečih gledaliških šol, festivala NRW-Favoriten in nagrade Kleist-Förderpreis. Vodi gledališke delavnice na Japonskem, v Ukrajini, Togu in Tuniziji, projekte ustvarja v Deutsches Theater/Junges DT v Berlinu, Mestnem gledališču Reykjavik itd. Med drugim piše za revijo Die Deutsche Bühne.

Johanna Höhmann je dramaturginja, med letoma 2011 in 2012 je delala v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer (HAU), kjer je soustvarila 24-urno predstavo Neskončna zabava po romanu Davida Fosterja Wallacea. V gledališču Volksbühne na Rosa-Luxemburg-Platzu v Berlinu in v gledališču Współczesny v Stettinu je sodelovala z režiserjem Wojtkom Klemmom. Leta 2013 je bila kuratorka in organizatorka projekta X-Wohnungen (X-stanovanj) Matthiasa Lilienthala v evropski prestolnici kulture Košice na Slovaškem in nadomeščala vodjo spremljevalnega programa v gledališču HAU pod umetniško vodstvom Annemie Vanackere. Leta 2014 je kot dramaturginja skrbela za produkcije festivala Freischwimmer ter produkcije Damiana Rebgetza in Corinne Maier. Od sezone 2015/2016 je kot dramaturginja zaposlena v gledališču Münchener Kammerspiele.

Urška Brodar je dramaturginja in prevajalka, trenutno je kot dramaturginja zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Dejavna je v nevladnih organizacijah (Gledališče Glej, Bunker, Maska) in v nacionalnih gledališčih (SLG Celje, SNG Nova Gorica). Sodelovala je z režiserji, kot so Jure Novak, Marko Bulc, Luka Martin Škof, Nikola Zavišić, Sebastijan Horvat, v zadnjih letih pa se posveča predvsem avtorskim projektom. V sodelovanju z Juretom Novakom in Katarino Stegnar bo v letu 2017 nastal zadnji del trilogije z naslovom Orgija, prvi del predstavlja Zato sem srečen, drugega uspešnica Katarina po naročilu. V sodelovanju z Evo Nino Lampič je leta 2016 kot Glej, rezidentka ustvarila Potencialno predstavo. Sodeluje tudi s kolektivom Beton Ltd. Z jezikovno kombinacijo slovenščine, nemščine in angleščine prevaja predvsem sodobno nemško dramatiko. Med letoma 2011 in 2016 je bila urednica publikacij Gledališča Glej. O sodobnem gledališču piše za Masko in gledališke liste slovenskih gledališč.

Alja Predan je dramaturginja, prevajalka, urednica in teatrologinja. Študirala je dramaturgijo, umetnostno zgodovino in angleščino, se deset let kalila kot samostojna umetnica, bila umetniška vodja Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, kustosinja v Mestni galeriji Ljubljana, štirinajst let dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega in urednica Knjižnice MGL. Tri sezone je vodila gledališko-plesni program Cankarjevega doma v Ljubljani. Med letoma 2009 in 2017 je bila umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje. Od leta 2017 deluje kot dramaturginja v SLG Celje.

Simona Semenič je dramatičarka, dramaturginja, režiserka in performerka. Prejela je tri Grumove nagrade in bila zanje večkrat nominirana. Njena besedila so prevedena v dvanajst jezikov in uprizorjena v več evropskih državah, v ZDA in tudi na Bližnjem vzhodu. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad v Sloveniji in tujini. Nekatere svoje avtobiografske tekste tudi sama uprizarja in z njimi gostuje po festivalih. Med letoma 2005 in 2013 je vodila iniciativo Preglej, od 2007. do 2010. je vodila društvo Gledališče Glej, od leta 2006 pa vodi Kulturno društvo Integrali. Vodi tudi delavnice dramskega pisanja tako doma kot v tujini. Kot soavtorica in dramaturginja sodeluje z režiserji in koreografi, večkrat je denimo sodelovala z Ivanom Talijančićem in Janezom Janšo, piše adaptacije za gledališča (LGL, MGL, SiTi Teater).

Jaka Smerkolj, 22. 10. 2017
O simpoziju: Dramaturgi iz oči v oči