»Valerija Heybal, največja slovenska operna umetnica, se je rodila leta 1918 v Kamniku. Z glasbo se je ukvarjala že od rane mladosti. Kot dekle je sodelovala v ljubljanskem damskem jazzovskem orkestru Slavček, kjer je igrala violino. Leta 1936 je začela študirati solopetje pri profesorju Župevcu. Na odru ljubljanske Opere je debitirala 15. februarja 1938 kot Djula v Gotovčevi operi Ero z onega sveta in na mah osvojila ljubljansko operno občinstvo. Do odhoda v Beograd leta 1948 je nastopila na odru ljubljanske Opere več kot štiristo šestdesetkrat. V sezonah 1952/53 in 53/54 je bila stalna gostja Opere v Bernu. Sama in z ansambloma ljubljanske in beograjske opere je gostovala po vsej Evropi. Nastopila je na vseh odrih nekdanje Jugoslavije razen v Osijeku. V sebi je združevala vse, kar mora operni pevec imeti: lep glas, velik igralski talent, občutek za pravilno poustvarjanje med seboj zelo različnih vlog in prelepo zunanjost. Samo Hubad, vodilni slovenski dirigent, je o njej izjavil, da je Heybalova slovenska Maria Callas! Umrla je v Ljubljani leta 1994, bolna in zapuščena. Danes je, na žalost, skoraj pozabljena.
Dogodek je namenjen napovedi o nameri, da napišemo njeno biografijo, ki bi izšla ob stoletnici njenega rojstva januarja 2018, in predstavitvi gradiva in virov o njeni izjemni in dolgi umetniški poti, ki se je začela že leta 1932 in trajala do začetka leta 1977. S tem bi ustrezno počastili spomin na to izjemno umetnico in jo za vedno iztrgali pozabi!« je o Valeriji Heybal in simpoziju zapisal Marko Košir z Ustanove-Fundacije Ladko Korošec.
Ustanova-Fundacija Ladko Korošec je sodelovala in sodeluje pri zbiranju gradiva, dogodku v SLOGI in pisanju biografije z: Schweizerische Theatersammlung iz Berna, Arhiv Narodnog pozorišta - Opera v Beogradu, Muzej pozorišne umetnosti Srbije v Beogradu, NUK – Glasbena zbirka, DLIB (Digitalna knjižnica Slovenije), UKM – Glasbena zbirka, Časopisni arhiv, Arhiv SNG-Opera v Mariboru, znanci in prijatelji Heybalove iz Ljubljane, Maribora in Kamnika.