dim iz pipe se kot ponavadi v trakcih vali tja, kamor je najmanj treba
vdih
izdih
»gostija« je dramsko besedilo, ki mi je zelo ljubo
že ob prvem branju sem bila nad njim navdušena
zakaj
ker deluje preprosto, ampak ni
ker odpira nove svetove
ker postavlja tisoč vprašanj
ker te po branju spremlja še (pre)dolgo
ker kar ne nehaš misliti nanj
ker je zavito v trakec dima
in gostitelj
in bogati, vplivni, zahodni gosti
in žensko, vzhodno truplo
in ti
dragi
spoštovani
odlični
cenjeni
velecenjeni
imenitni
velespoštovano cenjeni
gledalec
(joj, ja, se oproščam, v tem gledalcu zajamem tako gledalca osebo moškega spola kot tudi gledalko osebo ženskega spola, zakaj pristajam na to, da je moški spol generičen spol, je pa morda stvar nekega drugega druženja, morda neke druge gostije)
gostitelj gostom postreže z obaro
obaro, narejeno iz trupla
gostje jejo obaro
trupla pripovedujejo zgodbe
zgodbe o tem, kako so umrla
življenja so se končala zaradi neke oblike nasilja
gostitelj pusti, da trupla govorijo, a ko postane neprimerno, jih prekine
v tem trenutku zakašljam
ker jo je treba ustaviti, ta plaz besed je treba ustaviti
za prekinitev zgodb ni kriv gostitelj
kriv je dim, ki se iz pipe vali tja, kamor je najmanj treba
in kriv je čas, ki gostitelja neprestano preganja
me priganja čas, me priganja, truplu je sicer vseeno, ampak jaz vem, da me priganja čas
časa je vedno manj
zgodb je vedno več
roman arkadij abramovič mi prikima in se zadovoljno hrani
časa je manj
zgodb je več
se futra v oblačku dima, je zadovoljen in hoče še
in hoče še in mu dam
še
truplo ga gleda, kako je
slow motion
lik janša je v slow motionu, jaz ga v slow motionu futram
časa manj
zgodb več
medtem ko pitam štirindvajsetletno julio kristevo, se ji vzbuja apetit
bolj ko jo pitam, več bi rada pojedla
več ko poje, bolj je lačna
manj
več
simona semenič hiti s hranjenjem, ve, da ni časa, da ni časa
še manj
še več
mogoče inicialki z.i. sploh ni lačen
vendar je inicialki z.i. vljuden in žlica za žlico obare izginja v njegovih ustih
časa je manj
zgodb je več
časa manj
zgodb več
manj
več
dokler časa povsem ne zmanjka in je zgodbe konec
in dim, ki se iz pipe vali tja, kamor je najmanj treba
in bereš
in ogromno vprašanj
in nič odgovorov
ogromno pomembnih vprašanj
nič zadovoljivih odgovorov
in samo bereš dalje
ne odgovarjaš
za zadaj
samo bereš
in bereš in
Gnus.
in bereš in
Občudovanje.
in še bereš in
Sramota.
in bereš dalje in
Tišina.
in bereš in bereš in
Ignoranca.
in bereš še bolj in
Jaz?
in kar ne nehaš brat in
Ampak …
in bereš še enkrat
in bereš še enkrat
ker si mogoče kaj spustil
(/…/ kot generični spol, da še enkrat poudarim, da ne pride do zamere, pomote ali
dezinterpretacije)
ker nisi vsega prebavil
ker je toliko vsega
ker je besedilo zavito v trakec tobačnega dima, ki se vali in vali in vali
kam
kamor je najmanj treba
vdih
izdih
hvala tajdi za predano štafeto
predajam jo dalje
trem dragocenim osebam, ki sem jih spoznala na svoji dosedanji gledališki poti
samanti kobal
manci lipoglavšek
maticu erženu
Povezava: gostija