Dramsko besedilo 24ur, za katero je Simona Semenič leta 2010 drugič prejela nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo, alegorično predstavi ujetost in brezizhodnost človeka v sodobnem vsakdanjiku, ko nas bombardirajo spami – vsiljena pošta, reklame, oglasi … V 24ur avtorica, kot je zanjo značilno, presega meje klasične forme in sledi sodobnemu gledališču ter se ukvarja z aktualnimi problemi, tokrat z medosebnimi odnosi. Spremljamo dva para, poimenovana ON1, ONA1 in ON2, ONA2. Oba imata na voljo le 24 ur. Prvi par je brez hrane in vode ujet v temačnem rovu rudnika, od koder skuša najti izhod, vendar se boji, da jima to ne bo uspelo pravočasno. Drugi par sta nekdanja zakonca, ki preganjata čas v postelji hotelske sobe in se trudita vzpostaviti nek nov odnos. Zdi se, da želita ponovno zanetiti ugaslo iskrico med njima. Dialoga potekata simultano, sredi drame pa začnejo vanju vdirati Spami, vsiljena pošta, ki prekinjajo komunikacijo obeh parov. Spami so nadležni in vsiljivi motilci, ki v naša življenja vdirajo 24 ur na dan. Dramsko besedilo na trenutke deluje lahkotno, predvsem dialog nekdanjih zakoncev. Nerodno poskušanje obuditve strasti nas zabava, vendar besedilo v svojem podtonu nakazuje grozljivo realnost naše družbe. 24ur je zahtevno in večplastno besedilo, ki kritično odstira probleme sodobnega časa, ko spami odvračajo pozornost od bistva stvari, ko se počutimo ujete v času in v navade, naši odnosi pa so ohlajeni in odtujeni.
Povezava: 24ur