Simona Semenič z besedilom jerebika, štrudelj, ples pa še kaj erotiki uspešno vtira pot v (sodobno) slovensko dramatiko. Erotične motive podpira v šestdeseta leta postavljeno dogajanje, ki izpričuje takratno politično in ideološko razklanost države, ki utrjuje svojo identiteto. A bolj ko se zgodba (komično) zapleta, bolj se nam zdi, da opazujemo neko drugo mlado državo, v kateri dnevni pragmatizem zmaguje nad prepričanji. Simona Semenič tokrat z manj drzno, a vendar prepoznavno poetiko z raznimi čin, čin, čin lahkotno preskakuje v času, a prostorsko in besedno trdno ostaja v domači Vipavski dolini. Izvrstna in malone provokativna komedija, ki že v uvodnih didaskalijah brezkompromisno napoveduje erotiko kot vodilni ustroj, spretno prevprašuje nekdanje vzorce in ideale, jih reflektira in vanje erotiko nonšalantno umešča kot gonilo, element, ki uspe spojiti še tako nasprotna si prepričanja.
Povezava: jerebika, štrudelj, ples pa še kaj