Gledališka uprizoritev po romanu.
Romaneskna mojstrovina Fjodorja M. Dostojevskega Zločin in kazen (1866) se začne z znamenitim prizorom: mladi moški, nekdanji študent in intelektualec Rodion Raskoljnikov, na vroč poletni večer stopi iz svoje najeto sobe in omahljivo zakoraka proti mostu. S tem prvim korakom se odpre pot v eno najmočnejših psiholoških zgodb svetovne literature.
Raskoljnikov – človek, čigar ime že samo nakazuje notranji razkol – je ujet med ideje nove generacije in propadajoče vrednote družbe. Njegov miselni razkol preraste v dejanje: s sekiro umori staro oderuhinjo Aljono Ivanovno in njeno sestro Lizaveto, kar postane eden najslavnejših zločinov literarne zgodovine. A v svetu, kjer se zdi, da je človeško življenje razvrednoteno do mere, ko je vredno manj kot predmet na polici, kazen ne more izostati.
Zločin in kazen je kriminalni roman, v katerem sta zločin in storilec znana že na začetku – neznanka ostaja kazen. Toda Dostojevski jo razgrne že v naslovu: krivda, najostrejša kazen od vseh, ki se naseli v telo in podzavest, ki ne popušča pred razumsko razlago, pred občutkom moralne ali intelektualne nadvlade. Krivda bruha skozi sanje, kuha vročice, sproža delirij, duši in razkraja.
Za Dostojevskega je krivda točka, kjer se lomijo greh in zločin, posameznik in družba, vest in zavest. Raskoljnikov tako postane utelešenje krivde – krivde v gibanju, krivde v življenju. Toda v njegovem svetu je, tako kot v vseh Dostojevskega delih, mogoča tudi pot do odrešitve: težka, boleča, prežeta s trpljenjem, ki ga je mogoče vzdržati le z milostjo. Le tako je namreč mogoče preživeti tolikšno količino neznosnega trpljenja in tolikšno možnost sreče.
Uprizoritev Zločina in kazni v produkciji Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu podpisuje priznani slovenski režiser Jernej Lorenci, ki skupaj z Dino Pešutom in igralskim ansamblom prinaša drzno, intenzivno in sodobno interpretacijo Dostojevskovega temeljnega romana.