Ideja o predstavi, narejeni po Zlati ladji je nastala prav ob pogovorih z Neco Falk in Tonetom Stojkom, ki sta ponovno izdala zgoščenko Zlata ladja, ter ob želji po uprizarjanju slovenskih avtorjev v programu Mini teatra za otroke.
Pri predstavi je izhodišče nekoliko drugačno, saj ni cilj ponavljati že doseženo, ampak z željo ustvarjati predstavo popolnoma svobodno, neobremenjeno s tistim, kar je že bilo. Zato tudi povsem nova glasba Jerneja Jurca in Petra Dekleve, ki je s kvalitetno uglasbitvijo Kovičevih pesmi obogatila opus uglasbljene poezije.
Velik pomen v predstavi je namenjen tudi koreografiji Mihe Lampiča, ki poudarja igrivost, ki jo je mogoče začutiti v pesmih. Po drugi strani pa je v pesmih veliko poetičnih, liričnih trenutkov, ki naj bi to igrivost dopolnjevali.
