V Hrvatskem narodnem kazalištu u Zagrebu je bila nazadnje uprizorjena (leta 1934 v režiji Branka Gavelle) Kosorjeva zgodnja drama Požar strasti, s katero je avtor pritegnil pozornost evropskih intelektualcev. V svojih ekspresionističnih dramah izstopa iz realističnih okvirov in portretira notranjost situacij in dramskih likov, ki jih vodijo podzavest, nagoni in strasti. Kosor v svojih delih strastno zagovarja ljubezen, moralo in čistost v svetu, ki je zapustil in izgubil človeka.
Drama Žena prek dileme protagonistke Limunke vzpostavlja značilno ekspresionistično polarizacijo med materialnim in duhovnim, konkretnim in abstraktnim, da bi opozorila na nujno iskanje izgubljenega raja prave ljubezni in sreče. Upor proti družbenim normam, poveličevanje ideala ženskosti in iskanje resnične ljubezni so pogosti motivi Kosorjevih dram.
Drama V Café du Dôme z zgodbo boemov v pariški kavarni spregovori o kompromisih, ki vladajo svetu, in o odvisnosti kulture in umetnosti od centrov ideološke moči. Kosor kritizira stanje v družbi, zverinski kapitalizem, vendar nima namena reševati, saj ga bolj kot to zanima vpliv političnega realizma na širšo duhovno dimenzijo družbenih odnosov.