Vokalno-gibalni projekt.
Performans vzorec razlitega glasu, odtis karamelnih stopinj je nadaljevanje avtoričinega dolgoletnega dela z glasom oziroma ukvarjanja z odnosom med telesom, glasom, gibom in prostorom.
Vzorec razlitega glasu, odtis karamelnih stopinj nas popelje v del zgodovine Cukrarne, v dramatični dogodek iz leta 1858, ko je usodni požar spremenil vse zaloge belega sladkorja v rjavo karamelo in dobesedno uničil rafinerijo sladkorja na vrhuncu njenega delovanja. Črni sirup je stekel v Ljubljanico, o čemer so 1. septembra poročale Novice: »Celo noč, pa še drugi dan je tekla Ljubljanica vsa černa in sladka od sirupa, ki je tekel v vodo, čeravno so ga otroci in babe lovile v lonce /…/.«
»V svojem gibalnem in glasbenem oziroma zvočno eksperimentalnem delu raziskujem in razvijam pokrajine glasu, ki spajajo tako besede, fragmentirane tekste, (tradicionalno) melodično petje kot tudi razširjene vokalne tehnike, vključujoč šume, tleske oziroma zvoke ustne votline; ta ne pripada (samo) glasu, ampak tudi telesu. Geste in gibanje telesa so prostorska sled utelešenja glasu. Ples oziroma prostorska koreografija je 'le' nekakšna posledica tistega gibala znotraj telesa, ki ni vidno, je pa slišno.« (Irena Z. Tomažin)