Druženje ali prisiljena sočutnost? Sreča ali prikrit strah pred obsodbo? Osamljenost v množici brezbrižnih ljudi.
V množici prisiljene sreče, empatije in konstantne medsebojne komunikacije nastaja vedno večja želja po individualizmu in prikrivanju resnice. Kaj izreči naglas in kaj zadržati zase? Kdaj izgubimo nadzor nad lastno presojo situacij? Kako (p)ostanemo samostojni, če ima vsak priliko v nas videti sebe? V modernem svetu obljubljene svobode se počutimo ujeti v balončke lastne identitete, ki jih veter neprestano raznaša po horizontu neusmiljene človeške brezbrižnosti.
Predstava v predstavi o predstavi ljudi o ljudeh.
