Vsak človek ima v sebi veliko obrazov, veliko oseb, ki znotraj njega živijo svoje življenje in s tem izrazito vplivajo na njegovo zunanje dogajanje. Ne glede na notranjo pestrost v človeku, prebiva globoko v njem eno samo nespremenljivo, skrivnostno bitje. Vsi ti notranji liki prihajajo kot valovi k bitju in ga nagovarjajo.
In tako spoznamo znotraj ene ženske – sedem žensk. Vsaka ima svoje ime, svojo temo, s katero nagovori bitje. Čeprav so si različne v načinu doživljanja sveta, imajo veliko skupnega: odnos med moškim in žensko (oz. med moškim in ženskim principom); strah pred smrtjo; vprašanja - kako ljubiti, kako ubirati pot svobode, kako se otresti spon ustaljenih, zasidranih mišljenskih vzorcev in resnično doživljati življenje takšno kot je.
Tukaj je Marija, ki noče več učiti drugih, ker uči to, česar sama ne obvlada; Olga, ki se nenehno sprašuje, a nikoli ne najde odgovorov na vprašanja in se zaljubi v mornarja; Alma, ki hoče biti jaguar, ali pa skrivnostna divja žena, ki hrepeni po enosti; Nadja, ki obupuje nad pretirano odvisnostjo od moškega; Ana, ki oboleva od skrivnostne bolezni in hodi v gozd, da bi jo drevesa pozdravila; Magda, ki je obsedena z dejavnostmi kot so kuhanje, čiščenje in jo nenehno preganja čas; in kot zadnja, Mira, ki pripoveduje sanje o tem, kako si želi izgubiti glavo in se potem znajde v naslednjih sanjah v katerih je riba, katere edina ljubezen je morski konjiček.
Vsaka se pojavi kot val, izpove svoj monolog in zopet izgine. Edino, kar ostaja je duša. Spregovori prva, kot tenek, tihi glas, katerega edina želja je biti slišan.
Pomemben del predstave je glasbenik na odru, ki z različnimi inštrumenti spremlja vseh sedem žensk in podpira vzdušje, ritem predstave. Glasbenik predstavlja tudi moški princip in tako uravnava, dopolnjuje in harmonizira ženski princip.